Ustavno sodišče opozorilo na nesprejemljivo neodzivanje oblasti

Opredelitev načina izvršitve prvotne ustavne odločbe o sodniških plačah je začasna rešitev, ki naj bo dodatni razlog, da nosilci oblasti, ki bi se morali nanjo odzvati, zdaj to končno storijo, je predsednik ustavnega sodišča dr. Matej Accetto ob predstavitvi letnega poročila komentiral stališče vlade, da so s tem povzročili nova nesorazmerja. Poleg materije o položaju pravosodnih funkcionarjev je neuresničenih še 25 odločb ustavnega sodišča.

Ni še znano, za koliko točno se bodo septembra zvišale plače sodnikov na rednih sodiščih po prejšnjo sredo objavljeni odločbi ustavnega sodišča, ki določa, da se za izračun plač za sodniško službo od 1. januarja 2024 do začetka uporabe nove ureditve upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, veljavni 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti življenjskih potrebščin od takrat do 31. decembra 2023. Inflacija je v tem obdobju znašala 26,2 odstotka, vendar so vsi zaposleni v javnem sektorju 1. aprila 2023 pridobili en plačni razred oziroma štiri odstotke, še prej, novembra 2022, pa se je vrednost plačnih razredov zvišala za 4,5 odstotka. Vprašanje je, ali in kako bodo ti dvigi upoštevani, vlada pa je v do zdaj svojem edinem uradnem odzivu zapisala, da je ustavno sodišče s svojo novo odločbo sodnike izločilo iz plačnega sistema v poseben steber, jim določilo novo plačno lestvico, uvedlo nov najvišji plačni razred za predsednika vrhovnega sodišča, ki presega vrednost plačnih razredov drugih najvišjih funkcionarjev, in povzročilo nova nesorazmerja.

»Junija lani soglasno sprejeta odločba je obravnavala problem protiustavnosti in pozvala predvsem državni zbor kot zakonodajalca, s tem povezano pa tudi vlado, ki je v odzivu zelo pomemben akter, da jo odpravita. Vsako odločbo je treba spoštovati, še bolj pa je občutljivo pomanjkanje ustreznega odziva zakonodajalca pri vprašanju, ki najbolj neposredno zadeva razmerje delitve oblasti, zaradi katerega je ustavno sodišče ocenilo, da ne bo samo dolgoročno iskalo rešitve. Nespoštovanje odločbe glede neodvisnosti sodstva, je še bolj nepredstavljivo,« je povzel Matej Accetto, ki se sam sicer ni strinjal z vsebino načina izvršitve, večina kolegov pa jo je podprla, ker je po njihovi oceni nespoštovanje prve odločbe še poglabljalo ugotovljeno protiustavno stanje. Ustavno sodišče ni v celoti poskusilo nadomeščati vloge zakonodajalca in je določilo delno rešitev, ki je začasna. »Ta rešitev ne bo obveljala za večne čase, prej ko bo nadomeščena, prej bodo vsi sodniki ustavnega sodišča tudi pomirjeni. Način izvršitve je omejen na predmet presoje v tej odločbi, ne pa drugih primerljivih ali na neki način lahko neposredno prizadetih funkcionarjev ali javnih uslužbencev. Najbrž si nihče ne zna predstavljati, da bi sodišče kar celotni plačni sistem lahko napisalo na novo, to niti ni bilo mišljeno. Sporočilo tega načina izvršitve ima seveda vsebinski naboj,« je dejal Accetto.

Problematičnih osem odločb

Poleg te v javnosti najodmevnejše odločbe je še 25 drugih, ki še niso uresničene, med njimi jih je posebno problematičnih osem, v katerih zaradi narave ugotovljene protiustavnosti sodišče ni moglo določiti načina izvršitve, s katero bi lahko začasno, do drugačne ureditve pristojnega normodajalca, samo zagotovilo ustavno skladno delovanje pravnega reda. »V občutljivem odnosu in vlogi, ki jo mora sodstvo odigrati v razmerju do političnih vej oblasti, ko nadzira prek sistema zavor in ravnovesij, ustavnost njihovega delovanja postane eden ključnih postulatov in nujna predpostavka načela pravne države. Ustavno sodišče je že v letnem poročilu za leto 2003, in takrat niti ne prvič, ugotavljalo, kako problematično je stanje, ko se naslovniki njegovih odločb, nosilci oblasti, ne odzovejo, kot zahteva načelo pravne države,« je spomnil Accetto. V državah, s katerimi bi se najraje primerjali, je, po njegovih besedah, nepredstavljivo, da bi nosilec oblasti, ko bi najvišje sodišče ugotovilo, da je treba neko zakonsko ureditev spremeniti, in za to določilo rok, rekel, da bo, če mu bo uspelo, če ne, pa ob prvi priliki. »Verjetno si nihče od nas ne zna predstavljati, da bi se enako vedel posameznik, ki bi rekel, saj se bom trudil upoštevati zakon, ampak letos mi še ne bo uspelo, naslednje leto pa res,« je ponazoril.

Pripad na ustavno sodišče je bil sicer lani za skoraj desetino manjši kot leto prej, prejeli so 2034 zadev, če ne štejemo množičnih bolj ali manj enakih zadev, pa 1042, rešili pa so jih 2422 oziroma 1388 brez upoštevanja množičnih. Izboljšuje se tudi statistika starosti nerešenih zadev: konec leta 2021 je bilo 553 zadev oziroma petina nerešenih, starejših od dveh let (sedem jih je bilo še iz leta 2016), konec leta 2023 pa 154 zadev ali osem odstotkov nerešenih, starejših od dveh let (šest iz leta 2019).