V nadaljevanju preberite:

Vlada je določila besedilo zakona, ki naj bi bil, po besedah podpredsednika Mateja Arčona, prvi korak v smeri uresničevanja ustavne odločbe o sodniških plačah. Predstavniki sodstva so do rešitev v predlogu, ki ga bo državni zbor obravnaval po rednem postopku, kritični in se jim zdi nesprejemljiv.

»Zavedamo se, da sodniki niso posebej zadovoljni z rešitvami v zakonu. Napovedali smo, da si ne bomo kupovali socialnega miru s parcialnimi rešitvami in pri tem tudi vztrajamo. Dokončni dogovor z vsemi skupinami zaposlenih v javnem sektorju, tudi s sodniki in tožilci, je možen samo v okviru reforme plačnega sistema,« je Arčon predstavil zakon o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-772/21-23.

V osnutku, ki smo ga pridobili, je predvideno, da se okrajnim in okrožnim sodnikom osnovna plača zviša za tri plačne razrede oziroma dvanajst odstotkov, višjim sodnikom za dva razreda oziroma osem odstotkov, vrhovnim sodnikom pa za enega oziroma štiri odstotke. »Zakon se bo lahko dopolnjeval v skladu z dogovorom, ki ga bomo dosegli v plačni reformi. Hkrati daje zagotovilo, da bo, ne glede na izid sistemske plačne prenove, to začelo veljati 31. decembra 2024,« je napovedal podpredsednik vlade.

Ker je v zakonu o državnem tožilstvu določeno, da se plača državnega tožilca določi po enakih osnovah in na enak način kakor plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja, bodo argumente iz odločitve ustavnega sodišča smiselno upoštevali tudi pri urejanju pravnega položaja državnih tožilcev.