Galerija
Poleg Borisa Štefaneca v boj za šefa KPK še osem prijav
Borisa Štefaneca, ki pravi, da je danes mnogo boljši kandidat za predsednika protikorupcijske komisije, kot je bil pred šestimi leti, bo med drugim izzval tudi Uroš Novak in še sedem drugih prijavljenih.
Kot je dejal Boris Štefanec v začetku tedna, za takšno odločitvijo stojijo tako njegova družina kot sodelavci, sam pa je prepričan, da je "bistveno boljši kandidat" za predsednika KPK, kot je bil pred šestimi leti, saj ima že šest let izkušenj. Mandat mu poteče marca. FOTO: Jure Eržen/Delo
Za mesto novega predsednika protikorupcijske komisije se poteguje 8 kandidatov in 1 kandidatka, pri čemer še ni jasno, ali prijavljeni tudi ustrezajo vsem pogojem.
Poleg dosedanjega predsednika Boris Štefanec in njegovega namestnika Uroša Novaka so se prijavili še svetovalka predsednika vrhovnega sodišča Tina Brecelj, nekdanji šef vladne službe za zakonodajo Janez Pogorelec, načelnik UE Ribnica Primož Bučan, novinar Rajko Gerič, strokovni vodja Avto šola Lisjak Iztok Kržišnik s.p. Ljubljana Rajko Marković in vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji in docent na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani, Univerza v Mariboru Robert Šumi.
Predsednik republike Borut Pahor bo v skladu z veljavnim zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije predsednika KPK imenoval izmed kandidatov, ki mu jih po končanem izbirnem postopku posreduje izbirna komisija. Predsednik republike je pri imenovanju predsednika KPK vezan izključno na predlog, ki mu ga posreduje izbirna komisija. Predsednik republike lahko postopek javnega poziva za zbiranje kandidatur tudi ponovi.
Ob začetku tokratnega postopka za imenovanje predsednika Komisije za preprečevanje korupcije je predsednik republike izrazil željo, da bi imel možnost na omenjeno funkcijo predlagati osebo, ki lahko s svojo moralno integriteto in strokovno avtoriteto uspešno vodi KPK. Tej želji bo sledil tudi v nadaljevanju, so sporočili z njegovega urada.
Na zadnji razpis po odstopu celotnega senata, ki ga je vodil Goran Klemenčič, se je prijavilo skupaj 55 kandidatov, 20 manj jih je izpolnjevalo pogoje. Ker pa jih nihče ni izpolnjeval za predsedniško mesto, so razpis ponovili. Nanj se je odzvalo 13 ljudi, aprila 2014 pa so priložnost dobili odvetnik Boris Štefanec kot predsednik ter Jurij Ferme in Darko Stare kot namestnika, a sta takoj po imenovanju odstopila. Štefanec je tik pred zasedbo funkcije namreč izstopil iz Pozitivne Slovenije, ki je imela 28 poslancev, in se znašel pod plazom očitkov zaradi politične pristranskosti.
Predsednik republike Borut Pahor ga je prosil, naj oceni, ali so še možnosti za uspešno delo, številne stranke so zahtevale njegov odstop, a neuspešno. Tudi kasneje je bilo teh pozivov mnogo – med drugim tudi od njegove namestnice Alme Sedlar, ki jo je izključil iz obravnave ene od zadev, septembra 2017 pa je bila razrešena na svojo željo – a je Štefanec ves čas zatrjeval, da bo mandat končal leta 2020.
Poleg dosedanjega predsednika Boris Štefanec in njegovega namestnika Uroša Novaka so se prijavili še svetovalka predsednika vrhovnega sodišča Tina Brecelj, nekdanji šef vladne službe za zakonodajo Janez Pogorelec, načelnik UE Ribnica Primož Bučan, novinar Rajko Gerič, strokovni vodja Avto šola Lisjak Iztok Kržišnik s.p. Ljubljana Rajko Marković in vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji in docent na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani, Univerza v Mariboru Robert Šumi.
Predsednik republike Borut Pahor bo v skladu z veljavnim zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije predsednika KPK imenoval izmed kandidatov, ki mu jih po končanem izbirnem postopku posreduje izbirna komisija. Predsednik republike je pri imenovanju predsednika KPK vezan izključno na predlog, ki mu ga posreduje izbirna komisija. Predsednik republike lahko postopek javnega poziva za zbiranje kandidatur tudi ponovi.
Predsednik republike Pahor je pred zadnjimi predsedniškimi volitvami dejal, da Borisa Štefaneca ne bi ponovno imenoval. FOTO: Leon Vidic/Delo
Novi predsednik KPK bi bil lahko po napovedih urada predsednika republika za šestletni mandat imenovan do 19. februarja.
Na zadnji razpis po odstopu celotnega senata, ki ga je vodil Goran Klemenčič, se je prijavilo skupaj 55 kandidatov, 20 manj jih je izpolnjevalo pogoje. Ker pa jih nihče ni izpolnjeval za predsedniško mesto, so razpis ponovili. Nanj se je odzvalo 13 ljudi, aprila 2014 pa so priložnost dobili odvetnik Boris Štefanec kot predsednik ter Jurij Ferme in Darko Stare kot namestnika, a sta takoj po imenovanju odstopila. Štefanec je tik pred zasedbo funkcije namreč izstopil iz Pozitivne Slovenije, ki je imela 28 poslancev, in se znašel pod plazom očitkov zaradi politične pristranskosti.
Preberite še: Kaj ima pokazati predsednik, ki si želi novega mandata
Predsednik republike Borut Pahor ga je prosil, naj oceni, ali so še možnosti za uspešno delo, številne stranke so zahtevale njegov odstop, a neuspešno. Tudi kasneje je bilo teh pozivov mnogo – med drugim tudi od njegove namestnice Alme Sedlar, ki jo je izključil iz obravnave ene od zadev, septembra 2017 pa je bila razrešena na svojo željo – a je Štefanec ves čas zatrjeval, da bo mandat končal leta 2020.
V parlamentarno proceduro je sicer vložena novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki med drugim spreminja postopek imenovanja predsednika komisije. A za zdaj ne kaže, da bi bila potrjena še pred iztekom poziva, zato bo očitno tokratni izbor izpeljan še po veljavnem zakonu.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji