Podjetja in kmetje v bitki za zemljo

Ljubljana – Kmetijska srenja se je ob predlaganih spremembah upravljanja kmetijskih zemljišč, ki jih je spisalo pristojno ministrstvo, razdelila na dva pola. Kmetovalci so jih sprejeli z navdušenjem, saj da bodo pomembno pripomogle k ohranjanju mladih na podeželju in povečevanju samopreskrbe, medtem ko zastopniki podjetij svarijo pred zviševanjem cen hrane in ošibitvijo prehranske verige.

Na ministrstvu za kmetijstvo se branijo, da predlogi – številni si jih razlagajo kot razlastitev oziroma odvzem kmetijskih zemljišč – predvidevajo zgolj postopno zmanjšanje zakupa državnih zemljišč. Te bi se dotaknile le tistih, ki imajo v zakupu več kot sto hektarov. V 30 letih bi se tako sprostilo 4100 hektarov, kar po njihovih zagotovilih nikakor ne more vplivati na stopnjo samopreskrbe.



Dokler teh nejasnosti ne bodo rešili, drugih sprememb na kmetijskem področju ne bo, je prepričana direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc, kjer se še posebno sprašujejo, kakšne koristi bo od prenosa zemljišč sploh imela država.

Izguba delovnih mest in privilegiji mladim

Ker imajo dostop le do javnih podatkov, sami razpolagajo z nekoliko drugačno oceno velikosti zemljišč, in sicer 3369 hektarov, kar pomeni, da bi prenesli kar 20 odstotkov vseh zemljišč. »Ekonomika in učinkovitost nista zanemarljivi. Treba je vedeti, da so kmetijska podjetja učinkovitejša, saj imajo v primerjavi z državnim povprečjem indeks 147. Če pa imaš manj zemlje, manj pridelaš in imaš manj živali za prirejo, kar se kaže v ceni,« razlaga.

Poleg tega imajo podjetja vzpostavljeno verigo, marsikje, kjer so zadruge oslabljene, so celo organizator prireje, setve, pridelave in odkupa poljščin ter živali, sodelujejo pa tudi s 3000 kooperanti. Prva dama zbornice zato svari, da bi bili z oslabitvijo teh centrov prizadeti še kooperanti, kar bi hkrati negativno vplivalo na verigo.

Poleg tega so na zbornici prepričani, da je predlog pisan na kožo mladih kmetov in mladih prevzemnikov kmetij, ki bodo v privilegiranem položaju. »Dejstvo je, da imajo kmetijska podjetja 1800 zaposlenih in plačajo 24 milijonov dajatev, medtem ko ob predvidenem prenosu teh hektarov na fizične osebe ni jasno, ali bi fizične osebe zaposlile toliko ljudi. Izkušnje kažejo, da verjetno ne, s čimer bi izgubili delovna mesta v tej panogi.
 

Zemlja varna v domačih rokah

Da se bo domače kmetijstvo okrepilo, prehranska varnost povečala, mladi pa ostali na podeželju, menijo v sindikatu kmetov. V zadnjem tridesetletju se je ta dejavnost precej spremenila, predvsem zaradi podjetij, kot so Panvita, Perutnina Ptuj, Žipo Lenart in KG Lendava, ki ne redijo več prašičev, nimajo več plenilske črede, le še pitance, našteva predsednik sindikata Anton Medved. »Zemlja gre pogosto v tuje roke, česar se bojimo. Slovenski potrošnik bo bolj na varnem, če se zemlja razdeli kmetom, kar bi precej pripomoglo tudi k samopreskrbi.«
 

Kdo je kdo

Čeprav na ministrstvu zatrjujejo, da so bili v pripravo predlogov vpeti ljubljanska biotehniška fakulteta, mariborska fakulteta za kmetijstvo, kmetijski inštitut in drugi, je pri njenem snovanju po naših informacijah ključno vlogo imel državni sekretar ministrstva, prej varuh v verigi preskrbe s prehrano, Jože Podgoršek, skupaj z vplivneži iz dolenjske struje SLS. Med podporniki je ob predsedniku stranke še Branko Tomažič, podpredsednik kmetijsko-gozdarske zbornice ter državni svetnik.

Zanimiva pa je tudi ptujska naveza, ministrica, ki je po izobrazbi kemik, prihaja s Ptuja. Prav tako Bojan Pahor, v. d. generalnega direktorja Direktorata za hrano in ribištvo, ki je tudi kemik. Pahor je bil nekoč zaposlen na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru; taista fakulteta je zdaj pripravila matematični izračun, ki ga ministrstvo uporablja kot podlago za spremembo zakonodaje. Zaposlen je bil tudi na ZRS Ptuj, kjer je bila ministrica nekaj časa direktorica.