Pod slovenskim predsedovanjem manj ladijskega onesnaževanja

Soočeni smo s trojno krizo – podnebnih sprememb, onesnaženja morja in obale ter upada biotske raznovrstnosti. To pa terja ukrepanje, sta ob napovedi portoroškega zasedanja pogodbenic barcelonske konvencije, ki si prizadeva za varovanje Sredozemlja, poudarila ministrica Alenka Bratušek in nacionalni koordinator za omenjeno konvencijo Mitja Bricelj. Konkreten cilj slovenskega predsedovanja konvenciji je zahteva za zmanjšanje ladijskih emisij.

Smo daleč od načrtovane zaščite morja

Pred skoraj pol stoletja so se države ob Sredozemskem morju z mednarodno pogodbo v okviru Združenih narodov zavezale k ohranitvi zdravega, varnega, čistega in biotsko raznovrstnega morskega okolja. Držav podpisnic pa je enaindvajset. Zasedanje, na katerem bo Slovenija od Turčije prevzela predsedovanje za naslednji dve leti, bo med 5. in 8. decembrom v Portorožu.

»Če želimo modro in zeleno upravljati vode od izvira do morja, moramo države čezmejno sodelovati ter usklajevati cilje in akcije,« je poudarila ministrica, ki pokriva resor naravnih virov in prostora. Slogan slovenskega predsedovanja je Zeleni prehod v Sredozemlju – od odločitev k dejanjem. Alenka Bratušek je poudarila, da je Slovenija pobudnica medregionalnega vodnega sodelovanja Podonavje-Črno morje-Sredozemlje. Poleg tega so v pripravi ukrepi za uveljavitev Sredozemlja kot območja z zmanjšano emisijo žvepla iz ladijskega prometa, kar bo začelo veljati leta 2025, torej še pod našim predsedovanjem. Logotip slovenskega predsedovanja ima motiv morske trave pozejdonke ter povzema potek modrih in zelenih vodnih koridorjev. Po ministričinih besedah bo velik del zasedanja v Portorožu posvečen vključevanju mladih v načrtovanje in izvajanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in trajnostni rabi naravnih virov. Poudarila je, da bo program tokratnega, 23. zasedanja držav podpisnic barcelonske konvencije (COP23) usklajen s programom podnebnega zasedanja COP28, ki bo sočasno potekal v Dubaju.

Vzor za varovanje morij po svetu

»Barcelonska konvencija je prva regionalna konvencija, ki je postala vzor vsem naslednjim za varovanje regionalnih morij po svetu in prihodnje leto bomo praznovali petdesetletnico tega povezovanja držav s treh kontinentov ob skupnem morju, ki je ogroženo zaradi človeškega delovanja,« je poudaril nacionalni koordinator za barcelonsko konvencijo Mitja Bricelj. Kot še posebej pomembno je izpostavil razglasitev Sredozemlja kot območja zmanjšanja ladijskega onesnaževanja z emisijami žvepla na najmanjšo možno mero ob upoštevanju sodobnih tehnologij. »To je tudi dobra vest za COP v Dubaju kot tudi za samo Sredozemlje. Izpusti velikih križark in trgovskih ladij pomenijo ogrožanje zdravja ljudi, kar se že pozna v večjih pomorskih mestih, kot sta Marseille in Benetke,« je omenil.

Na portoroškem zasedanju bodo predstavili tudi ukrepe povezanega upravljanja porečij, obale in morja na medregionalni ravni za spremljanje stanja in zmanjševanje pritiskov na morske in obalne ekosisteme. Pri tem bodo sodelovali predstavniki sekretariatov konvencij za varstvo reke Donave, Črnega morja in sredozemskega akcijskega načrta. Bricelj je tudi podčrtal pomen slovenske pobude, da bodo prvič na zasedanju pogodbenic barcelonske konvencije aktivno vlogo dobili mladi, ki bodo vključeni v vse ravni razprave – od politične do strokovne.

Tune nazaj v Tržaški zaliv

Glede poudarka na modrih in zelenih vodnih koridorjih, ki povzemajo potek rečnih in morskih poti, pa je Bricelj dejal, da smo se o tem, kakšno moč imajo, prepričali ob letošnjih poletnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo. Divjanje narave je po njegovem pokazalo, kakšno vlogo imajo spremembe vodnega režima, ki so posledica človeškega delovanja, na varnost bivanja ter prehransko in energetsko preskrbo. »Sodobno prostorsko načrtovanje mora upoštevati te koridorje in sledi ciljem evropske trajnostne modre in zelene ekonomije,« je podčrtal.

Bricelj je še pojasnil, da barcelonska konvencija temelji na sedmih protokolih (med njimi so zmanjševanje ladijskih izpustov, biotska raznovrstnost, čista produkcija in krožno gospodarstvo), ki so tudi pravno zavezujoči za vse pogodbenice. Za njihovo izvajanje skrbi pet regionalnih centrov, ki državam nudijo strokovno pomoč. Med prizadevanji v duhu konvencije je tudi ohranitev ribištva in njegovega pomena v nacionalnih ekonomijah – glede na realnost prelovljenih ribjih fondov, ki dodatno upadajo zaradi zdesetkane biotske raznovrstnosti. »Tuna v severnem Jadranu skorajda ni več. Naši predniki v Križu nad Trstom so razvili posebno metodo tunolova, ki pa jo je danes mogoče srečati le še v muzeju. Naša prizadevanja so usmerjena tudi v to, da bi tuna pripeljali nazaj v Tržaški zaliv,« je sklenil.