Smo daleč od načrtovane zaščite morja

Slovenija že osmič zapored organizira Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki se je začel v Izoli. V tem času se bo zvrstil niz strokovnih posvetov na temo varstva okolja. Naša država z decembrom od Turčije prevzema tudi dveletno predsedovanje Barcelonski konvenciji, ki predstavlja mednarodni pravni okvir za varovanje Sredozemskega morja in njegove obale.

Teden sredozemske obale se bo iztekel z obeležitvijo dneva obale, ki bo 25. septembra. Ta dan so določile podpisnice barcelonske konvencije, ki so se zavezale k varstvu naravnega okolja. Gre za pobudo 21 držav, ki obdajajo Sredozemsko morje.

V okviru posveta, ki poteka pod geslom Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost, bodo obravnavali tudi makroregionalne strategije, ki so sestavni del političnega okvira Evropske unije in so namenjene reševanju skupnih izzivov na zemljepisno zaokroženih območjih. Slovenija sodeluje v treh od štirih evropskih makroregij, in sicer – z izjemo baltske – v alpski, jadransko-jonski in podonavski. Odprtja posveta se je udeležil tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je poudaril pomen celovitega upravljanja voda od izvira do morja ter vračanje prostora ljudem in naravi.

Priprava na predsedovanje Barcelonski konvenciji

»Dogodek je obenem priprava na prevzem predsedovanja Slovenije Barcelonski konvenciji, kar se bo zgodilo decembra v Portorožu,« je dejal Iztok Škerlič, predstavnik organizatorja in direktor javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov Občine Izola. V okviru strokovnega srečanja bodo predstavili tudi strateški načrt povezovanja zaščitenih morskih območij v delu Jadranskega in Jonskega morja, kar bi tlakovalo pot akcijskemu načrtu za biotsko raznovrstnost in zaščito morja.

»Od cilja, ki si smo si ga zadali, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh morij, tudi Sredozemskega in Jadranskega, smo še zelo daleč,« povzema Marko Starman, direktor javnega zavoda Krajinski park Strunjan, ki bo eden od udeležencev srečanja. Trenutno je zaščitenih območij v Jadranu deset odstotkov, tistih strogo zaščitenih, ki naj bi jih bilo deset odstotkov, pa je zgolj odstotek. »Območja, ki so že zaščitena – na območju Strunjana in piranske punte – bi morali razširiti, predvideno je tudi zavarovanje morskega dna na območju tako imenovanega trikotnika na morski meji s Hrvaško,« pove.

Zadovoljivo stanje morske biodiverzitete

Po besedah dr. Lovrenca Lipeja z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, se je prav obstoječim zavarovanim območjem treba zahvaliti, da bo tudi v bližnji prihodnosti stanje morske biodiverzitete pričakovano zadovoljivo. »Še vedno imamo zelo pestre morske habitatne tipe in raznolika slovenska obrežna mokrišča. Število doslej ugotovljenih vrst v našem delu Jadranskega morja je 2260, kar je glede na majhnost slovenskega morja veliko, obenem pa bo treba zaradi novih odkritij popis temeljito dopolniti,« pove. Se pa, kot nadaljuje, v slovenskem morju ubadamo s podobnimi tegobami kot drugod v Jadranu in širšem Sredozemlju – pojavljajo se vrste, ki jih prej ni bilo.

Za zdaj pri nas ni znanih primerov škodljivih vplivov teh toploljubnih in tujerodnih vrst. Ponekod drugod, denimo v zahodnem delu Sredozemskega morja, pa se že dogaja, da nekatera življenjska okolja izginjajo – kar velja predvsem za gozdičke rjavih alg, s tem pa tudi za pestro množico živih organizmov, ki so s to skupnostjo povezani. Lipej je prepričan, da bi k ohranjanju biodiverzitete veliko prispevalo boljše zavedanje o izjemnosti zakladnice narave, ki jo premoremo.