Pet bilijonov čikov v morju

Na Švedskem so zdresirali vrane, da po ulicah in parkih pobirajo cigaretne ogorke in jih mečejo v posebne smetnjake, ki jim za nagrado samodejno vračajo arašide. Ta primer je spodbudil Alenko Kreč Bricelj in Majo Rijavec iz kulturno-ekološkega društva Smetumet, da na prav posebni razstavi o smeteh v morju nastopi tudi nagačena vrana s čikom v kljunu. »Tudi mrtvi vrani se lahko torej zgodi kaj zanimivega, saj nam pomaga opozarjati na vse večjo grožnjo – smeti,« pravi Alenka Kreč Bricelj.

Vrana s čikom. Postavili sta jo Alenka Kreč Bricelj in Maja Rijavec. FOTO: Boris Šuligoj

»Seveda se ne bomo znebili te ogromne količine cigaretnih ogorkov tako, da bomo dresirali vrane. Niti ne bomo s takimi razstavami odvadili ljudi kajenja. Je pa to način komuniciranja, da na vizualno privlačen način, z nečim, kar si zapomniš, opozorimo na zelo velik problem. Zato se tudi sama malce identificiram s to vrano,« nam je zaupala Alenka Kreč Bricelj. Ob odprtju razstave 5.000.000.000.000 čikov, ki jo je društvo Smetumet pripravilo v sodelovanju s Pomorskim muzejem Piran v portoroškem razstavišču Monfort, so najprej povedali šest različnih zgodb, povezanih s čiki in smetmi v naravi.

Tako bi čiki lahko poplavili Bohinjsko jezero. Zasnova Alenka Kreč Bricelj FOTO: Alenka Kreč Bricelj

Druga članica Smetumeta, Maja Rijavec, je povedala, kako se s prijatelji in kajaki vsako leto podajo na obale nenaseljenih otokov na Kornatih in pobirajo smeti, ki jih vse bolj naplavlja morje: »Kornati so utelešena podoba neokrnjene in rajske narave. Toda ko se približamo tem obalam, nas spreleti, saj so na njih iz leta v leto večji kupi različnih odpadkov, ki tako ali drugače končajo v morju, to pa jih s tokovi in valovi vrača na kopno. V takih primerih, ko so prizadeti tudi taki biseri narave, se res zazdi, da gre ves svet v maloro«. Zaradi mojega vnetega pobiranja smeti so me kolegi letos poimenovali Plastična Maja. Na začetku se mi ni zdelo ravno prijazno, potem pa sem si rekla: Če pa je to poslanstvo, ki mi je namenjeno, pa naj se to vidi tudi v mojem imenu,« pravi v resnici »protiplastična« Maja.

V eni sami akciji nabrali 20.509 čikov

Brina Knez iz krajinskega parka Strunjan je povedala, kako je nekaj sto čistilcev obale v eni sami akciji tik pred izbruhom pandemije na celotni slovenski obali pobralo 20.509 ogorkov, ki so jih potem v opomin in razmislek vsem kopalcem razstavili v posebnem prozornem zaboju pred priljubljeno plažo v strunjanskem parku. Toda deset mesecev kasneje so brezsrčni vandali zaboj razbili, da so se čiki razsuli po plaži in so jih uslužbenci parka morali znova pobrati.

Tako so v Krajinskem parku Strunjan opozorili na smetenje obale z ogorki. FOTO: Aleš Rosa

Presunljiva je tudi zgodba ljubljanske dijakinje Indije Stropnik, ki je med poletom čez Atlantik lahko opazovala velikanske plavajoče otoke nepreglednih količin smeti, ki blodijo sredi Atlantika. Nekatere države (ali podjetja) namreč načrtno mečejo ogromne količine smeti v morje. Na Pacifiku tako grozeče lebdi otok odpadkov, ki je velik za tri površine Francije. Kaj se bo zgodilo s svetom, ko bo čez leta ta veliki plavajoči kup smeti postal večji od kontinentov, upravičeno skrbi mlado Indijo.

Pulover, okrašen z naplavljenimi smetmi, Tanje Pađan FOTO: Boris Šuligoj

Vranji biznis za arašide

Alenka Kreč Bricelj je malce hudomušno dodala: » Kdo, če ne bistre vrane, znajo uporabiti tudi smeti. Iz smeti znajo splesti gnezdo. In se gredo vranji biznis – poplačan z arašidi. Švedsko podjetje, ki dresira vrane, je ugotovilo, da je tak način pobiranja ogorkov do 75 odstotkov bolj ekonomičen kot pometanje javnih površin. Ampak. Ali je sploh fer, da vrane pobirajo čike za nas? Kaj pa delavske pravice vran? Seveda to ni rešitev. Niti če bi vse vrane na svetu zdresirali za pobiranje čikov, to ne bi bila rešitev. Zato iščemo sistemsko rešitev. In razstava je eno od naših orodij za dosego tega cilja.«

Čiki so problematični zato, ker se samo ovoj iz papirja v morju raztopi. Filter v preostalem ogorku pa je iz mikroplastike (celulozni acetat), ki vsebuje še nikotin, težke kovine in vsaj 250 zdravju škodljivih snovi (od arzena, formaldehida, benzena, do cianida, toluena, svinca, kadmija in drugih strupov). Ta mikroplastika se razprši po vodnem stolpcu in s strupi dokazano škoduje morskemu ekosistemu. Vsak čik lahko zastrupi približno tisoč litrov vode.

Vabe so instalacija umetnih vab v kozarcih, ki sta ju postavili Nataša in Katja Skušek. FOTO: Boris Šuligoj

V vse več državah po svetu se odločajo za plaže brez cigaretnih ogorkov. »Pozvali bomo odločevalce vseh štirih istrskih občin, pa tudi Bleda in Bohinja, da po tujih vzorih že v letu 2024 vzpostavijo plaže brez cigaret. Zato bomo izdelali table, s podatki, ki jih na tej razstavi podrobneje predstavljamo. Verjamemo, da bomo pomagali ljudem premišljati o obremenjenosti s smetmi in s čiki. Z Majo Rijavec sva pripravili žepni pepelnik, narejen iz reciklirane gasilske cevi. S tem opozarjamo tudi na nevarnost požarov v naravi,« pravi Alenka.

Pulover, okrašen z naplavljenimi smetmi, Tanje Pađan FOTO: Boris Šuligoj

Vzameš kup smeti in dodaš nekaj, »kar se ne da«

Namen kulturno-ekološkega društva Smetumet ni žugati, vsiljevati slabo vest ljudem, jim pokroviteljsko pridigati, ker je s takim pristopom lahko reakcija ravno nasprotna od želene. »Žuganje in karanje nama z Majo ni udobno. Blizu pa nama je, da prikaževa probleme atraktivno, z nekim humornim zasukom, drugačnim od pričakovanj. Razstava prikazuje realistične podatke, čeprav postavitve delujejo malce nadrealistično. Vendar temelji na dejstvih in statistiki. Nenavadne stvari gredo vedno lažje v spomin. Ljudem želimo dati orodja, dovolj dobrih informacij, da se lažje odzovejo po svoji vesti. Na razstavi pričakujemo tudi otroke iz več šol, za katere bomo pripravili delavnice. Naš cilj je zmanjšati količino odpadkov in učiti ljudi o tem, zakaj je to pomembno,« pravi Alenka Kreč Bricelj.

V Monfortu bodo do 3. decembra na ogled umetniška dela, intervencije, oblikovalski izdelki, instalacije, ki predstavljajo smeti iz morja kot gradivo za ustvarjanje, in refleksije zasmetene realnosti. Svoje refleksije predstavljajo: študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Sangara Perhaj (projekt Adijo Gospa Cigareta), na Dunaju živeča umetnica Gala Alica Ostan Ožbolt (Tesneje in tesneje, dokler se ne združimo), avtor stripov Matej Kocjan - Koco (Vamos A La Playa A Se-Sesljan), sestri Katja in Nataša Skušek iz skupine Pri Zlatem Stegnu (instalacija Vabe), oblikovalka Tanja Pađan (majica iz blagovne znamke oblačil Kiss The Future), slikarka Sara Skenderija (The dirty underbelly won't stay hidden) in akademski slikar Arjan Pregl (Mala plastika).

Mala plastika – instalacija Arjan Pregl FOTO: Boris Šuligoj

Kulturno ekološko društvo Smetumet skuša vplivati na zakonodajo, ki naj bi od proizvajalcev zahtevala večjo odgovornost za škodljive posledice po uporabi izdelka. Pri svojih akcijah se povezujejo s kreativnimi posamezniki in poskušajo ozaveščati posameznike. Smetumet so izdelki, delavnice in družbene aktivnosti, ki nastajajo iz smeti zaradi smeti. Z igrivo reciklažo in posebnim dizajnom. Moto svojega delovanja so takole razložili: »Vzameš kup smeti, dodaš nekaj, kar se ne da, pomešaš s ščepcem igrivosti, mariniraš v skupku rokodelstva in tehnologije, vržeš v kotel domišljije. Serviraš z družbenim učinkom.«