Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Po šoli večina ostane doma, spregledana in sama

Na javnem razpisu za lažji vstop mladih s posebnimi potrebami na trg dela je do leta 2029 na voljo do pet milijonov evrov. Razpis se izteče čez mesec dni.
Aktivnosti v smeri zaposlitve je treba pri mladih s posebnimi potrebami začeti že v času vključenosti v izobraževanje. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Aktivnosti v smeri zaposlitve je treba pri mladih s posebnimi potrebami začeti že v času vključenosti v izobraževanje. FOTO: Mavric Pivk/Delo
6. 2. 2025 | 14:53
6. 2. 2025 | 15:26
5:35

Čez en mesec, 6. marca, poteče javni razpis ministrstva za delo, ki ga delno financira Evropski socialni sklad in ki bo mladim s posebnimi potrebami olajšal vstop na trg dela, v naslednji fazi pa pripomogel k njihovi dolgotrajni zaposlenosti in večji družbeni vključenosti. Za sofinanciranje tovrstnih projektov bo do leta 2029 na voljo do pet milijonov evrov.

Kot so povedali na direktoratu za invalide, so ciljna skupina javnega razpisa mladi z odločbo o usmeritvi, ki jo je izdal Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ti potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.

image_alt
V Evropi je zaposlena četrtina slepih in slabovidnih

Po podatkih statističnega urada je bilo v šolskem letu 2023/24 v redne ali prilagojene programe osnovnih šol vključenih skoraj 19.420 otrok s posebnimi potrebami. Od teh jih je več kot 7800 imelo več motenj, več kot 5700 jih je imelo primanjkljaje na posameznih področjih učenja, skoraj 2200 je bilo otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, skoraj 1290 dolgotrajno bolnih, več kot tisoč jih je bilo z motnjami v duševnem razvoju, 565 jih je imelo čustvene in vedenjske motnje, več sto je bilo gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih ter gibalno oviranih ...

Kako zaposliti mlade s posebnimi potrebami? FOTO: Blaž Samec/Delo
Kako zaposliti mlade s posebnimi potrebami? FOTO: Blaž Samec/Delo

Potencialni prijavitelj na javni razpis mora biti subjekt javnega ali zasebnega prava, ki je vsaj 12 mesecev vpisan v poslovni register Slovenije, področje njegovega delovanja pa je izvajanje različnih oblik storitev, programov ali projektov za invalide. Javni razpis, poudarjajo na direktoratu, ni namenjen financiranju zaposlitev, temveč bodo na razpisu izbrani projekti mladim s posebnimi potrebami omogočali pridobiti delovne izkušnje z usposabljanjem ali izobraževanjem s prakso, kar naj bi jim pomagalo tudi pri izbiri poklicne poti.

V reviji Šolsko svetovalno delo iz leta 2019 so Maja Zovko Stele, Karl Destovnik, Tatjana Dolinšek in Mojca Arh, avtorji članka Mladi s posebnimi potrebami na prehodu v zaposlitev, zapisali: »Za mlade s posebnimi potrebami je posledično pogosto značilna dolgotrajna brezposelnost. V času brezposelnosti se pogosto že obstoječim težavam, zaradi katerih imajo status otroka oz. mladostnika s posebnimi potrebami, pridružijo še dodatne težave, kot so izguba pridobljenih znanj, izguba delovne zmožnosti in delovnih navad, težave na področju samopodobe in duševnega zdravja. Posledično postanejo še težje zaposljivi. Zato je nujno z aktivnostmi v smeri zaposlitve začeti že v času vključenosti v izobraževalno ustanovo /.../«

Kvotni sistem

Evropske države imajo različne sisteme glede zaposlovanja in vključevanja mladih s posebnimi potrebami in sledijo načelom inkluzije, na vprašanje o primerjavi Slovenije z državami EU glede zaposlovanja in vključevanja mladih s posebnimi potrebami odgovarjajo na direktoratu. V Sloveniji pravico do zaposlitvene rehabilitacije in nekatera vprašanja zaposlovanja invalidov ureja zakon, po katerem se lahko invalidi zaposlujejo v običajnem delovnem okolju, v invalidskih podjetjih ter v podporni in zaščitni zaposlitvi na delih, ki ustrezajo njihovim sposobnostim.

V času brezposelnosti se pogosto že obstoječim težavam, zaradi katerih imajo status otroka oz. mladostnika s posebnimi potrebami, pridružijo še dodatne ... FOTO: Tadej Regent/Delo
V času brezposelnosti se pogosto že obstoječim težavam, zaradi katerih imajo status otroka oz. mladostnika s posebnimi potrebami, pridružijo še dodatne ... FOTO: Tadej Regent/Delo

Pri nas je uveljavljen tudi kvotni sistem zaposlovanja, ki med drugim določa, da so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov, dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev. Kvota je glede na registrirano področje glavne dejavnosti delodajalca različna, a ne sme biti nižja od dveh in ne višja od šestih odstotkov vseh zaposlenih.

Za enakopravnejše vključevanje invalidov v zaposlitev je pri nas na voljo več finančnih spodbud, naša zakonodaja pa invalidom med drugim omogoča tudi programe socialne vključenosti, namenjene podpori in ohranjanju njihovih delovnih sposobnosti.

Vloge, ki bodo v roku prispele na razpis, bodo odpirali 14. marca.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine