Po 26 letih imamo bolj in manj izbrisane

Ljubljana – Ustavno sodišče (US) je s sedmimi glasovi za in enim proti (sodnica Špelca Mežnar) za devet mesecev prekinilo sodne postopke, v katerih izbrisani tožijo državo zaradi njenega protipravnega ravnanja. Vendar odločba ne zadeva vseh izbrisanih, ampak le peščico. Državni zbor ima do konca leta čas, da na novo uredi višino odškodnin izbrisanim, do takrat so sodni postopki prekinjeni.

Pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic pojasnjuje, da se odločitev ustavnih sodnikov nanaša le na tiste izbrisane, ki so tožbo za odškodnino vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninah za izbrisane (junij 2014), in na tiste, ki so to naredili do 19. junija lani, ko je potekel rok za vložitev zahtevkov za odškodnine. »Vsi drugi pa so zamudili že vse roke in odškodnin ne morejo več zahtevati,« pravi Krivic.

Prva skupina oškodovancev

Kaj je pravzaprav odločilo ustavno sodišče? To, da je 12. člen zakona o odškodninah za izbrisane, s katerim je zakonodajalec določil, da odškodnina, ki jo izbrisani prejme v sodnem postopku, ne more preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo prejel v upravnem postopku, protiustaven (odškodnina v upravnem postopku za en mesec izbrisa znaša 50 evrov).
Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, so tisti, ki so odškodninske pravde zoper državo sprožili pred uporabo zakona in njihovi zahtevki do takrat niso zastarali, pričakovali povračilo škode zaradi izbrisa na podlagi ustave. Prepričani so bili, da bo višina denarne odškodnine odvisna izključno od obsega škode in da ne bo omejena z zakonom.



Ustavno sodišče tako ugotavlja, da je državni zbor med trajanjem sodnih postopkov spremenil pravila za uveljavljanje odškodninskih terjatev, in to v postopkih, v katerih je bila tožena država zaradi protipravnega ravnanja svojih organov oblasti. S tem je zagotovil ugodnejši položaj države kot tožene stranke, pri čemer je bila možna višina denarne obveznosti države v teh postopkih že opredeljena.

Druga skupina oškodovancev

Nekoliko drugačen je po presoji ustavnega sodišča položaj tistih, ki pred začetkom uporabe zakona niso imeli odprtih sodnih postopkov zoper državo zaradi uveljavljanja svojih odškodninskih zahtevkov oziroma so take postopke do tedaj sprožili, pa so po prejšnji ureditvi zastarali. Njihov položaj je opredelila pilotna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, ki je Sloveniji naložila obveznost, naj posebej uredi odškodninsko varstvo zaradi omilitve posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

Ustavno sodišče ugotavlja, da omejitev višine denarne odškodnine pomeni poslabšanje položaja za tiste oškodovance, ki v posamičnih sodnih postopkih dokazujejo konkretni obseg prestane škode in zahtevajo tej ustrezno denarno odškodnino, ki presega zakonsko pavšalno opredeljeni najvišji znesek denarne odškodnine.

Ustavno sodišče ocenjuje, da resna javnofinančna kriza sicer lahko pomeni ustavno dopustni cilj za sprejetje zakona, s katerim se omeji skupna višina denarne odškodnine. Vendar je ureditev protiustavna, ker zakon niti v posamičnih primerih, v katerih bi bil ugotovljen nesorazmerno velik razkorak med izkazanim obsegom škode in zakonsko pavšalno omejeno denarno odškodnino, ni omogočil individualne presoje položaja posameznega oškodovanca. Zato je izpodbijana zakonska določba tudi v delu, v katerem se nanaša na drugo skupino oškodovancev, protiustavna.



Malo pravnomočnih odločitev

Skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se lahko določi v sodnem postopku, je sicer omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku.

Upravne enote so do konca lanskega leta prejele 8161 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in priznale za nekaj manj kot 26,4 milijona evrov odškodnin. Najvišja je znašala 13.050 evrov.

Izrazito pa se je povečalo število zahtevkov za določitev odškodnine na sodišču, saj se lahko vsak, ki ni zadovoljen z določitvijo odškodnine v upravnem postopku, obrne še na sodne instance. Do konca lanskega leta je bilo takšnih primerov 331, pravnomočno je bilo odločeno v desetih, skupna višina odškodnin je bila nekaj manj kot 100.000 evrov. Tožbeni zahtevki znašajo tudi 2,5 milijona evrov.