Plačilo ameriškemu zdravniku kot zdravljenje 1500 bolnikov

Mariborskemu UKC nekaterih posegov na srcu ZZZS ne plačuje, češ da je predrag material. Štajerci tako nimajo dostopa do sodobne medicine. Medtem pa plačujejo ameriške zdravnike v NIOSB po 22 tisoč evrov na teden. To bo pripeljalo v Sloveniji do konfliktov, ki jih ne bo mogoče razrešiti, opozarja prof. dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor. To je le eden izmed odzivov v zvezi z novim inštitutom za srce.

Odzivi z vseh strani

Po tem, ko se je prejšnji teden na izredni seji sestal strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva in sklenil pozvati prof. dr. Igorja Gregoriča, naj svoje moči usmeri neposredno v pomoč UKC Ljubljana, ne pa v organizacijske kolobocije okoli novega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki zgolj zapleta in drobi dejavnost, na tiskovni konferenci pa je pet (nezdravniških) sindikatov iz UKC Ljubljana opozorilo, da je "NIOSB kot tumor v UKC", ki bo povzročil razgradnjo UKC Ljubljana in javnega zdravstva v Sloveniji, se je oglasil tudi direktor mariborskega UKC, ki je eden od dosedanjih treh srčnih centrov v Sloveniji. Nekdanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan pa je vložila na zdravstveni inšpektorat pobudo za nujni izredni strokovni nadzor.

Štajercem slabše dostopne operacije srca

V UKC Maribor srčne operacije odpadajo. Razlog ni v tem, ker je predstojnik oddelka za srčno kirurgijo Gorazd Košir zdaj imenovan tudi za nosilca dejavnosti v Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni (NIOSB). Košir je v NIOSB zaposlen 10-odstotno, to je za štiri ure na teden, kar se za zdaj v UKC Maribor še ne pozna, saj NIOSB operativno še ne deluje in se Koširju še ni treba v zvezi s tem voziti v Ljubljano. Direktor mu je soglasje za dodatno 10-odstotno zaposlitev v NIOSB podpisal, ker Košir vse svoje obveznosti v UKC Maribor izpolnjuje. Srčne operacije v UKC Maribor odpadajo, ker ima UKC premalo postelj za intenzivno oskrbo bolnikov po operacijah. Razlog je v dolgoletnem pomanjkanju denarja. Ravno sedaj sicer potekajo dela za namestitev petih dodatnih intenzivnih postelj, a zaradi tega ne bodo čakalne vrste nič krajše, saj je starejših na srcu bolnih vse več.

Po besedah direktorja UKC Maribor daje politika napačno sporočilo. "Univerzitetni bolnišnici Maribor ne plačujejo ustrezno terciarja, to so sredstva, iz katerih se krijejo tudi izobraževanje mladih zdravnikov in najzahtevnejše, najdražje zdravstvene storitve. Taka pot pelje v zaostajanje. Poslabšuje se dostop prebivalcev štajerske in pomurske regije do sodobne medicine in do tehnološkega zaostajanja. Mladi zdravniki v takšni slovenski medicini ne vidijo svoje prihodnosti, kar je katastrofa," je dejal prof. dr. Flis, kirurg.
 

Neuravnoteženost

Konkretno? Čakalne vrste bi lahko skrajševali z znotrajžilnimi posegi na srcu. Toda ZZZS znotrajžilnih posegov UKC Maribor po besedah direktorja Flisa ne plačuje, ker je material predrag. Tako bi stal material za zamenjavo srčne zaklopke 14 tisoč evrov, za znotrajžilni poseg v možganih 15 tisoč evrov, prav tako ne plačuje zonotrajžilnega zdravljenja anevrizme. Naštete operacije bi bolnikom rešilo življenje, a denarja zanje ni. Medtem pa plačuje NIOSB več kot 22 tisoč evrov na teden ameriškim zdravnikom, ki pridejo v Slovenijo preko NIOSB.Na neuravnoteženost plačil ameriškim zdravnikom opozarjajo tudi družinski zdravniki. Plačilo enega ameriškega zdravnika s skoraj 23 tisoč evri na teden, pomeni na letni ravni 110 tisoč evrov. Toliko pa je vredna na leto ena ambulanta družinske medicine, ki ima vpisan 1500 prebivalcev in s tem denarjem skrbi zanje vse leto, omogoča tudi laboratorijske preiskave in nekaj druge diagnostike. Dva ameriška zdravnika na teden v NIOSB pomeni oskrbo 3000 prebivalcev Slovenije.
 

Inšpekcijski ukrepi v treh dneh?

Med zdravniki zaradi teh nelogičnosti vre. Zdravnica Gordana Živčec Kalan, nekdanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je vložila na Zdravstveni inšpektorat RS pobudo za izredni inšpekcijski nadzor nad delovanjem NIOSB. Glede na poročanje medijev meni, da bi bilo treba inšpekcijsko pregledati dokumentacijo vloge za opravljanje dejavnosti, preveriti, katere inštitucije v Sloveniji sploh izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti "otroška kardiokirurgija", meni, da bi za ustanovitev NIOSB moral posadati svoje mnenje tudi zdravstveni svet. Inšpekcija bi morala preveriti tudi, kako je z oskrbo otrok po operacijah, ki jih že izvaja NIOSB, in kako jez odgovornostjo v.d. direktorja NIOSB, ki naroča v UKC Ljubljana storitve, za katere ni znana v celoti procedura odgovornosti in ne plačnik storitev ter honorarjev sodelavcev. Zaradi vpliva na javne finance in varnost bolnikov je zadeva nujna in potrebi inšpekcijski ukrepi v treh dneh, meni Gordana Živčec Kalan.