Plačane globe bi kršiteljem vrnili

Odločitev ustavnega sodišča, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo, je odprlo novo, a prav tako pomembno vprašanje. Kaj to pomeni za kršitelje, ki so jih policisti ali inšpektorji oglobili.

Posledično so bili namreč neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na neustavni podlagi. Gre za policijsko uro, prepoved zbiranja ter prepoved prehajanja regijskih in občinskih mej. Za kršitelje, ki glob še niso poravnali, je odločba ustavnega sodišča prinesla olajšanje, za tiste, ki so globe že plačali, pa pravno gledano ni enostavnega odgovora.
 

Različna pravna mnenja

Odvetnik Andrej Krašek je sicer prepričan, da je stvar povsem preprosta. »Predpis, ki določa prekršek, je zdaj razveljavljen, s tem pa tudi odloki, ki so nam prepovedovali gibanje,« pravi Krašek, kar je po njegovem mnenju podlaga za vračilo denarja.

Nasprotnega mnenja je bil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Izpostavil je, da gre pri odločanju, ali zneske plačanih glob vrniti kršiteljem ali ne, za zapleteno pravno vprašanje, kjer ni enopomenskega odgovora. Že ob izdaji odločbe ustavnega sodišča je opozoril, da bo to treba verjetno rešiti s posebnim zakonom.
 

Neenaka obravnava

Prav to je zdaj predlagala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem (LMŠ). Cilj zakona je, kot piše v predlogu, da se za tiste, ki so kršili neustavne podzakonske predpise vlade v zvezi z ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19, uvede abolicija kot oblika amnestije. To pomeni, da se opusti kazenski pregon oziroma prekine prekrškovne postopke. Posledično odpade tudi kazenska sankcija, globe za prekrške pa ni mogoče izreči niti izterjati.

A se tudi predlagatelji zavedajo, da so drugačna pravila za tiste, ki so globe že poravnali, saj teh abolicija ne more zajeti. »Zanje je potrebna amnestija v širšem smislu,« piše v predlogu. Tudi zato, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do neenake obravnave med tistimi, kjer so postopki pravnomočno zaključeni in globe poravnane, in preostalimi, kjer postopek še ni končan oziroma globa ni plačana.

Sprejetje omenjenega zakona se predlagateljem zdi potrebno predvsem iz ustavnopravnih in družbenih razlogov.