Ni jasnega odgovora, kaj bo z globami za »koronske« prekrške

Nedavna odločitev koprskega višjega sodišča, ki je razveljavilo odločbo o prekršku zaradi neuporabe zaščitne opreme, saj da je bila ta nezakonita, in predvsem odločba ustavnega sodišča, s katero so del zakona o nalezljivih boleznih označili za neustavnega, odpira (pravna) vprašanja, kakšne pravice imajo kršitelji, ki so globo že poravnali.

Vlada je na podlagi veljavnega zakona o nalezljivih boleznih sprejela več ukrepov oziroma odlokov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Vendar, kot se je izkazalo, je člen zakona neustaven, saj vladi daje preveč pooblastil in ima premalo varovalk, ko gre za posege v temeljne človekove pravice in svoboščine.
 

Zapleteno pravno vprašanje

Kršitelji, ki globe še niso poravnali, jim je ni treba, bolj zapleteno pa je, kaj ostane tistim, ki so na podlagi vladnih odlokov prejeli globo in jo tudi že poravnali. Del pravne stroke se nagiba k odgovoru, da razveljavitev prekrškovne odločbe in posledično vračilo denarja ne pride v poštev, saj je ustavno sodišče del zakona razveljavilo, in ne odpravilo. Državnemu zboru pa naročilo, naj v dveh mesecih zakon ustrezno popravi.

Kot je znano, sporni 2. in 3. točka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih še ostajata veljavni, saj, kot so sklenili ustavni sodniki, vlada sicer nima nobene druge zakonske možnosti, da bi zajezila morebitno širjenje okužbe, kar bi lahko imelo hude posledice za javno zdravje in življenje.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je pred dnevi pojasnil, da gre pri odločanju, ali zneske plačanih glob vrniti kršiteljem ali ne, za zapleteno pravno vprašanje, kjer ni enopomenskega odgovora. Drugačnega mnenja pa je odvetnik Andrej Krašek, saj meni, da je stvar povsem preprosta.



Kot pravi, je pravna podlaga za odpravo ali spremembo odločbe o prekrških v 171. a členu zakona o prekrških, ki pravi, da sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, na predlog prekrškovnega organa odpravi ali spremeni pravnomočno odločbo o prekršku, »če so bile z njo očitno v škodo storilca prekršene materialne določbe tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek«.
 

Časa je tri leta

 
»Predpis, ki določa prekršek, je zdaj razveljavljen, s tem pa tudi odloki, ki so nam prepovedovali gibanje,« pravi Krašek. To pa je tudi podlaga za vračilo denarja.
 


Dodaja še, da po njegovi oceni in trdnem prepričanju »razveljavitev odlokov in zakona zaradi neustavnosti pomeni, da je pogoj iz 171. a člena zakona o prekrških izpolnjen, saj je bila v škodo storilca prekršena materialna določba in bodo torej sodiča ugodila vsem predlogom za odpravo odločbe na predlog prekrškovnega organa«. Nanj se obrača tudi vse več ljudi, pojasnjuje.
 
»Ker gre za enostavno storitev in ker jih nočemo nadlegovati s plačevanjem odvetniških storitev za tako enostavno stvar, smo napisali in dali brezplačno na voljo obrazce za vloge, ki so objavljeni na spletni strani odvetniške družbe. Gre za predlog, za katerega ni treba plačati sodne takse, treba ga je vložiti v treh letih po pravnomočnosti odločbe o prekršku,« je še nekaj napotkov, ki jih je dal odvetnik.