Pirc Musar ob prazniku vrnitve Primorske matici: Imeti državo ni samoumevno

V spomin na današnji dan pred 77 leti, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, danes slavimo obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja slovesnost bo zvečer v Vipavi, kjer bo zbrane nagovoril predsednik vlade Robert Golob.

Na prireditvi v Vipavi bo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kot je v poslanici ob današnjem dnevu zapisala predsednica republike, naj bo praznik spomin »na vse pogumne ljudi, ki so se borili za slovensko ozemlje, in hkrati opomnik vsem nam, da imeti državo ni samoumevno«, je dodala. »Slovenija in zlasti Primorska danes praznujeta,« je uvodoma zapisala predsednica. »Primorci niso in ne bodo pozabili, kaj pomeni ostati zunaj domovine proti svoji volji. Občutili so neizprosno roko tujca, ki je želel nasilno izbrisati njihov narodni pečat,« je poudarila.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini poudarila, da je lahko danes slovenska Primorska vzor celotni skupnosti evropskih držav, kako skrbeti za sožitje ljudi na narodnostno mešanih področjih. S tem Slovenija kaže pravo pot reševanja odprtih vprašanj na nemirnih mejnih področjih, meni. Kot je predsednica DZ poudarila v poslanici, je danes Primorska slovensko in srednjeevropsko pomorsko okno v svet, stičišče z naravnimi lepotami bogatega in plodovitega kraškega sveta z Alpami ter čudovito dolino smaragdne Soče.

Slovesnosti tudi po drugih primorskih krajih

Sicer pa slovesnosti ob prazniku ta konec tedna potekajo tudi po drugih primorskih krajih, ena takih je bila v soboto v izolskem parku Pietro Coppo, ki so jo skupaj pripravili Združenje borcev za vrednote NOB Izola, Občina Izola in Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Zbrane je med drugim nagovorila zgodovinarka Vlasta Beltram.

Fašistični režim je več kot 20 let izvajal nasilno poitalijančevanje Slovencev in Hrvatov. To je med drugo svetovno vojno spodbudilo množičen upor prebivalstva, ki se je nadaljeval po kapitulaciji Italije in nemški okupaciji od septembra 1943 do maja 1945.

Po vojni se je morala poraženka Italija v skladu z mirovnim sporazumom z zavezniškimi silami, zmagovalkami v drugi svetovni vojni, odpovedati nekaterim ozemljem. Šlo je za ozemlja, ki jih je zasedla po razpadu Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne in si jih zatem priključila na podlagi Rapalske pogodbe, ki jo je sklenila s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo, samostojna Slovenija pa je nato leta 1992 prevzela pravno nasledstvo podpisnice sporazuma.

Po ocenah zgodovinarjev je na koncu zunaj matične države ostalo približno 140.000 Slovencev. Z ozemlja, ki je pripadlo Jugoslaviji, se je v Italijo izselilo od 200.000 do 300.000 ljudi, od tega 27.000 iz Slovenije, je leta 2000 ocenila mešana slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev.