
Neomejen dostop | že od 14,99€
Predsednica republike Nataša Pirc Musar in njen hrvaški kolega Zoran Milanović sta na današnjem srečanju v Ljubljani potrdila izjemno dobre odnose med državama. Napovedala sta nadaljnjo obnovo mostov na meji. Govorila sta tudi o vojni v Ukrajini, na katero pa imata v nekaterih primerih različne poglede, zlasti glede napotitve mirovnih sil.
Milanović se je s Pirc Musarjevo srečal v okviru svojega prvega uradnega obiska v Sloveniji in prvega obiska v tujini, odkar je minuli teden nastopil drugi mandat. Kot je dejal po srečanju, so bili tema dvostranski odnosi ter razmere v Evropi, ki da niso dobre.
Evropo je v položaj, v katerem se je znašla, po mnenju Milanovića pripeljalo njeno neukrepanje. Ob tem je poudaril, da bi evropske države morale imeti v mislih predvsem, da so tu že stoletja in da bodo tu tudi v prihodnosti. »Tu so vsi naši interesi, naši angažmaji, naši finančni posli, pa tudi naša varnost,« je dejal.
Milanović je glasen nasprotnik sodelovanja Hrvaške v Natovi misiji vojaške pomoči Ukrajini, rekoč, da bi to lahko pomenilo tudi napotitev hrvaških vojakov v Ukrajino in grožnjo državni varnosti. Prav tako ni naklonjen napotitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajino ob morebitni sklenitvi premirja. Kot je dejal, evropske države ne premorejo zadostnega števila vojakov, ki bi izvajanje mirovnega dogovora lahko nadzorovali.
»Tega števila ni, britanska vojska ima trenutno 70.000 vojakov. Na žalost so to vojske za safari, to je realnost,« je povedal.
Slovenija napotitev mirovnih sil v Ukrajino zagovarja. Kot je danes poudarila Pirc Musarjeva, je posledica vsakega premirja napotitev mirovnih sil, ki da bi jih morali v Ukrajino poslati pod okriljem Združenih narodov.
»Meni osebno bi se to zdelo izjemno pomembno, predvsem zaradi ugleda in večje moči, ki jo OZN mora imeti, pa je trenutno nima,« je dejala in pojasnila, da bi za takšnim angažmajem moralo stati vseh 193 članic ZN. Po njeni oceni je sicer še prezgodaj govoriti o številu vojakov.
Po oceni Milanovića je Evropa od začetka konflikta v Ukrajini ravnala zmedeno. Rešitev za konec vojne, kot je dejal, je v dogovoru med Washingtonom in Moskvo, pri čemer EU ne bo imela ključne besede. »EU nihče ne bo ničesar vprašal,« je dejal in izpostavil, da je vojna v Ukrajini »vojna Rusije in ZDA prek Ukrajine«.
Po njegovih besedah prav tako ne bo nihče ničesar vprašal Ukrajine, kar da je razvidno iz – sicer še ne podpisanega – dogovora med Ukrajino in ZDA o redkih zemljah. Dodal je, da največji del ukrajinskega ozemlja, na katerem te so, trenutno nadzorujejo ruske sile.
Predsednica Nataša Pirc Musar je po drugi strani poudarila, da se o miru v Ukrajini ne sme odločati brez Ukrajine in Evrope. »Pogajanja za mir v Ukrajini ne smejo potekati brez Ukrajine in EU. Ni prav, da se o miru na evropskih tleh pogovarjajo brez EU. Noben podpis mirovnega sporazuma ne more biti podpisan brez Ukrajine,« je bila jasna.
»Slovenija si ne želi, da bi bil v teh pogajanjih nagrajen agresor in kaznovana žrtev,« je dodala in spomnila, da je kršitev mednarodnega prava že sama sprožitev vojne.
Predsednika sta ob tem napovedala nadaljnjo obnovo mostov na meji med državama. Po besedah Pirc Musarjeve je besedilo sporazuma o obnovi 20 mostov že usklajeno. »Pričakujemo, da bo do konca leta ta sporazum tudi podpisan, da bodo mostove obnovili in bo življenje na obeh straneh lažje,« je povedala.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji