Pirančani izgubili vsaj 14 protipoplavnih milijonov

Morje je v Piranu to jesen že poplavilo ulice in trge, v Šarm el Šejku poteka podnebna konferenca o ukrepih proti naravnim katastrofam, v Piranu pa so se mestni svetniki in županstvo odločili, da v tem mandatu ne nadaljujejo idejnega načrta, s pomočjo katerega bi v naslednjih letih zaščitili spomeniško mesto pred poplavami. S tem so se (najverjetneje dokončno) odpovedali 14 milijonom evrov sredstev iz načrta za odpornost in okrevanje.

Idejne pobude o ukrepanju proti poplavam so že lani dali trije piranski občani (dva inženirja in en arheolog). Idejni načrt so preverili in podprli tako na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Zavodu RS za varstvo narave, Upravi za pomorstvo, Direkciji RS za vode, na ministrstvu za okolje in prostor in v strokovnih službah evropske komisije. Februarja letos je direkcija za vode z občino Piran že sklenila sporazum o skupni izvedbi investicije. Po tem sporazumu je bilo predvideno, da bi Piran prejel vsaj 14 milijonov evrov od načrtovanih 310 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost za vse projekte proti poplavam v državi. Ukrepe bi morali uresničiti do konca leta 2025.

Občinski svetniki sporazuma niso podprli

Toda v piranskem občinskem svetu v začetku junija sporazuma z Direkcijo RS za vode niso podprli. Najbolj sta predlaganim načrtom nasprotovala Meira Hot (SD) in Davorin Petaros (Gibanje za občino Piran). Kljub temu pa so svetniki sprejeli proračun, v katerem so bila sredstva za pripravo projektov. Zato je piranski župan vseeno naročil objavo javnega naročila, vendar se je nanj odzvalo samo podjetje Geoportal, ki je ponudilo, da bi izdelalo projekte in pridobilo gradbeno dovoljenje do septembra 2023 za nekaj več kot tri milijone evrov (skupaj z DDV). V kabinetu župana so ocenili, da ponudba skoraj petkratno prekaša njihova pričakovanja.

»Glede na očitno predrago projektno dokumentacijo in glede na to, da svetniki niso podprli dogovora o teh ukrepih, smo denar namenili drugim načrtom v občini,« je povedal župan (in vnovični kandidat za župana) Đenio Zadković. Če bo spet župan, se bo spet zavzel za (morda malce spremenjeni) projekt in poskušal priti do novih sredstev, saj sedanjih ne bodo dobili, ker je v tako kratkem času v tej državi nemogoče pripraviti dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje.

Zadnjih 60 let je v Piranu vsako leto od osem do 31 poplav. Morje na različne načine uničuje mesto spomenik, škoda je neizmerna. Foto Leon Vidic

Sedanja podžupanja in kandidatka za županjo Gibanja Svoboda Manuela Rojec je dejala: »Prej ali slej se bo treba lotiti reševanja mesta pred poplavami. Zdaj imamo dobre možnosti, da nas vlada pri teh načrtih podpre. Zato bi morali uresničljive projekte dati čim prej na mizo.«

Županski kandidat Gašpar Gašpar Mišič (GGM) je prepričan, da je treba ta projekt nadaljevati. »Treba je razumeti, da so svetniki zavrnili samo idejni projekt, ki je v osnovi dober. Treba ga bo dopolniti z boljšo arhitekturo, da na primer ne bi gradili betonskega zidu, in upoštevati pripombe iz javne razprave. Še je čas, da bi pripravili primernejši projekt in na vsak način izkoristili 14 milijonov evrov, ki bi rešili velik del v vseh ozirih potapljajočega se mesta.«

Tudi županski kandidat SD Dušan Olaj je načeloma podprl protipoplavno zaščito mesta, vendar naj bi pred tem izpeljali široko razpravo in dosegli tudi soglasje stanovalcev. »Pridobiti bi morali še kakšno rešitev. Dirka za evropski denar ne sme biti nobeno merilo.« Županski kandidat Andrej Korenika (Lista Andreja Korenike) pa je povedal, da mu idejna zasnova ni všeč in da ni primerna, vendar nam brez dodatnega premisleka ni mogel povedati, za kakšno rešitev mesta pred poplavami bi se zavzel.

Na Direkciji RS za vode so povedali, da je rok za izdelavo projektne dokumentacije do 30. junija 2023. Sporazuma z občino Piran še niso prekinili, vendar ni predvideno podaljšanje roka za črpanje sredstev. Kljub temu, da obstaja le še teoretična možnost za Piran, v direkciji za vode še zmeraj upajo, da jim bo uspelo izpeljati vse projekte, o katerih so se sporazumeli z občinami. Tudi z občino Koper, ki je objavila nov razpis za pridobitev izvajalca projektne dokumentacije, v Izoli pa je potrebna zgolj novelacija že pripravljene projektne dokumentacije. Koper in Izola bosta iz načrta za okrevanja in odpornost prejela osem milijonov evrov za reševanje pred poplavami. Očitno bo obema občinama uspelo porabiti tudi ta evropski denar.

Izgubljeni milijoni so problem predvsem in zgolj za Piran. Kaže, da je v državi več občin, ki imajo pripravljene projekte za takšne »piranske priložnosti«. Če Pirančani ne znajo ali nočejo znati, je to v največje veselje drugih, ki vedo, kako priti do nepovratnih sredstev.