Izola z ribiškim pristaniščem prehitela Sečo

Izola – Tri muhe na en mah, bi lahko zapisali ob novici, da so v izolski občini pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje za sanacijo ribiškega pristanišča. Poleg dodatne obnove ribiškega pristanišča bodo obnovili še del javnih površin, ki bodo prispevale k ureditvi tega dela mesta, in v dobršni meri preprečili­ vse pogostejše poplave zaradi višjega morja. Prvo fazo obnove, vredno 2,4 milijona evrov, bodo po besedah izolskega župana Danila Markočiča opravili že prihodnje leto.

Izolska občina je s pridobitvijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja prehitela piransko, saj bo najverjetneje še ta mesec sklenila pogodbo z ministrstvom za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano (agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja) in tako lahko črpala nekaj več kot dva milijona evrov nepovratnih sredstev iz tako imenovanega evropskega ribiškega sklada. V izolski občini so se v dveh letih priprav veliko dogovarjali in usklajevali z ribiči, zdaj upajo, da bodo že prihodnje leto prišli do pomembno bolj ­urejenega pristanišča.
 

Ribiški pomol samo ribičem

Vrednost naložbe je ocenjena na 3,8 milijona evrov. Prva faza zajema predvsem območje ribiškega pomola, v okviru katerega bodo ob že prenovljenem ribiškem pomolu postavili devet plavajočih pomolčkov, nameščenih pravokotno na kamnit pomol, da se bosta ob vsakem lahko privezali (pravokotno na ponton) po dve ribiški barki, vsaka z ene strani. Ribiči bodo lažje dostopali do plovil in z njih raztovarjali ulov ter opremo. Hkrati bodo postavili nove zabojnike za spravilo mrež, dodatno bodo opremili pomol s privezno opremo (sidrni bloki, rinke, bitve, verige, vrvi ...), dogradili vodovod za oskrbo pristanišča z vodo. Obstoječ bencinski servis na pomolčku pred mandračem bodo z več posegi zaščitili pred poplavami. Dopolnili bodo razsvetljavo in videonadzor. Ribiški pomol naj bi bil namenjen samo ribičem, bodo pa med zidom in valobranom uredili 230 metrov dolgo in štiri metre široko promenado. S tem bodo ločili delovno ribiško površino od sprehajališča. Valobran ob tem delu pomola bodo zvišali in tako dodatno zavarovali vse barke pred tramontano in drugimi neurji.



Na začetku pomola bodo pod tlak vkopali ekološki otok. Na mestu sedanjega ekološkega otoka pa uredili šest parkirnih mest za ribiče. V prvi fazi bodo uredili tudi polovico obodnega zidu ob ribiškem mandraču, ga dvignili za približno 30 centimetrov. Hkrati bodo uredili nov prehod za pešce, ki bo jasneje začrtal promenado z Velikega trga proti kopališču pri Svetilniku. Zvišan prehod za pešce bo hkrati preprečeval visoki plimi, da bi morje vdrlo na Veliki trg in ga poplavilo.



Šele v drugi fazi, o kateri ocenjujejo, da je vredna 1,4 milijona evrov, bodo za štiri metre razširili promenado na Sončnem nabrežju in jo tam, kjer je zdaj nižja, zvišali za od 30 do 40 centimetrov. Tako bodo povečali Sončno nabrežje, zvišali pomol na ovinku in še s te strani preprečili poplave, saj je prav ta del mesta najbolj na udaru visokih plim.
Direktor Komunale Izola Denis Bele pravi, da bodo s tem preprečili večino poplav, ne pa ekstremnih, ki se pojavijo vsakih nekaj let in so zadnja leta vse ­pogostejše.
 

V Piranu pridobivajo soglasja

Piranska občinska uprava je še v postopku pridobivanja soglasij, s pomočjo katerih bo poskušala dobiti gradbeno dovoljenje za ribiško pristanišče v Seči, ob Jernejevem kanalu. Občina je dobila odločbo Arsa, da za ta poseg ne potrebuje posebnega postopka presoje vplivov na okolje in da lahko izkopan mulj začasno odlagajo na delu opuščenih solin, ki mu pravijo Piča, od direkcije za vode so prejeli stavbno pravico za gradnjo. S Solinami morajo skleniti dogovor, kako bodo dostopali do začasnega odlagališča in uredili zajem vode za soline. Toda zdaj nič ne kaže, da bi v Piranu še letos lahko imeli pravnomočno gradbeno dovoljenje za načrtovano ribiško pristanišče, za katero so imeli obljubljen delež nepovratnih sredstev iz istega sklada. Zato si bodo lahko za omenjena sredstva ­prizadevali šele prihodnje leto ali celo v naslednji finančni perspektivi.