Pikalo: Naš šolski sistem je že eden najboljših na svetu

Ljubljana – V predsedniški palači je dopoldne potekal posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol. Udeležilo se ga je trinajst sogovornikov, med njimi tudi aktualni in nekdanji ministri za šolstvo in predstavniki zasebnih osnovnih šol.

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je uvodoma dejal: »Naš šolski sistem je že eden najboljših na svetu, to kažejo številne mednarodne primerjave, raziskave, seveda pa je mogoče narediti še veliko v smeri večje kakovosti. Ker je šolski sistem temelj ohranjanja nacije, vztrajamo pri javnem šolstvu. Ne gre samo za ohranjanje, ampak za ključno gibalo napredka, skozi prenašanja vzorcev in znanja.«



 Prepričan je, da si Slovenija ne more privoščiti, da bi imeli neizobražene ali slabo izobražene ljudi, saj bi bila to »razvojna katastrofa«.

Ne le zato, ker ti ljudje ne bi imeli dela, ampak tudi zato, da ohranjanja nacije in napredka ne bi prepustili zasebnim interesom. Verjame, da je javno za Slovenijo zelo pomembno, saj je namenjeno vsem, kakovostno, bogato, pluralno in ideološko neobremenjeno.



Po ministrovem mnenju glede financiranja ni enoznačnega odgovora.

Slavko Gaber, nekdanji šolski minister, je pojasnil, da so zasebne šole nastale zaradi ideoloških razlik med ljudmi in prav je bilo, da je država to podprla.

Maja Makovec Brenčič, prav tako nekdanja ministrica, je kot največji problem izpostavila prav financiranje. Vendar po njenih besedah ni pravo vprašanje, ali tem šolam nameniti 300.000 evrov – toliko bi država morala odšteti, če bi spoštovala ustavno odločbo – ampak katere elemente in standarde znanja moramo v njih zagotoviti.
 

Uzakonjena neprofitnost

Miha Skubic, predstavnik civilne iniciative Bogatimo šolstvo, je dejal, da pri debatah o razmerju med zasebnim in javnim šolstvom naletimo na varstvo organizacije, javne mreže in pravice posameznika, čeprav je sodišče pravici posameznika do izobraževanja dalo prednost pred varstvom javne mreže. »Položaj v zasebnih šolah je praktično enak javnim, od učiteljskih plač do strukture učencev. V zdajšnji zakonski različici je nemogoče ustvarjati profit, saj so šole zavodi, ki so po definiciji neprofitne. Če ustvarjajo profit, ga morajo vrniti v svojo osnovno dejavnost.«

Direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš se je obregnil ob neposrečeno delitev na javno in zasebno, saj da vse šole delujejo v javnem interesu. »Ne želimo si komercializacije šolstva, niti na zasebni niti javni ravni. Osnovni namen šol je vključevanje vseh otrok,« zatrjuje.

»Ne potrebujemo sredstev za ustanavljanje šol in investicije, vse to je na ramenih staršev. Vse, kar je na šoli posebnega, starši plačujejo posebej. Kdor vpiše otroka na zasebno šolo, bo zato tudi nekaj plačal. Edino, kar prinaša ustavna odločba je, da se obvezni del izobraževalnega programa financira iz javnih sredstev, ne glede na to, kje se izvaja,« dodaja nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar.
 

Toksične razprave

Predstavnica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo Jožica Frigelj je pojasnila, da nasprotujejo javnemu financiranju zasebnikov v šolstvu. »Dokler nimamo zagotovljenih odličnih pogojev za dobro šolstvo, dotlej se je nehigienično pogovarjati o peščici osnovnih šol. Dokler se otroci v javni šoli učijo iz raztrganih učbenikov, telovadijo v nevarnih telovadnicah, dokler učitelji iz lastnih sredstev kupujemo material za izvajanje učnih načrtov, je ta razprava o zasebnem šolstvu toksična.«

Povabljeni so, na željo predsednika republike Boruta Pahorja, poskusili soočiti in zbližati različne poglede na umeščenost zasebnih šol v naš sistem vzgoje in izobraževanja.



»Posvet ima torej večjo ambicijo od te, da se osredotoči zgolj na vprašanje uveljavitve zavezujoče odločbe ustavnega sodišča (2014) glede Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Seveda se razpravljavci temu ne bomo izognili, vendar vas vabim, da to umestimo v koncept širšega premisleka o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji,« so zapisali v predsednikovem uradu.

Vprašanje umeščanja zasebnih šol v sistem vzgoje in izobraževanja odpira številna vprašanja, so prepričani. Denimo, kje so meje odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol, na kakšen način naj vrši nadzor nad njimi in kakšni so sodobni trendi na tem področju v primerljivih družbah.