Tone Fornezzi - Tof, Zvone Zanoškar in Janez Winkler so »sveta trojica« maratona Franja. Brez njih ne bi bilo največjega praznika za slovenske rekreativne kolesarje, ki ga bodo – upoštevajoč omejitve, ki jim jih ob širjenju koronavirusa nalaga NIJZ – ta konec tedna priredili že devetintridesetič.

Zaradi omejenega števila udeležencev (na vsaki preizkušnji bo po največ 500 kolesarjev) bo letošnja Franja nekoliko spominjala na prvo. Leta 1982 se je prireditve, ki je dobila ime po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, udeležilo nekaj več kot 700 kolesarjev. »Marsikaj se je spremenilo odtlej, Franja pa je edini maraton pri nas, ki se je neprekinjeno obdržal vsa ta leta. Za naše rekreativne kolesarje je pravi fenomen. Če še nisi bil na Franji, nisi pravi kolesar,« je povedal Tof ​o prireditvi, ki je zrasla na njegovem zelniku.



»Prekolesaril sem traso in naslednji dan na sedežu kolesarskega društva Rog na Slomškovi obiskal Zvoneta Zanoškarja. Ko sem mu predstavil zamisel, je odvrnil: Kje pa boš našel toliko norih Tofov, da bodo kolesarili po tistih klancih. Kljub temu smo si z Rogovimi kolesarji še enkrat ogledali traso, v Delu objavili razpis in prišlo je 700 kolesarjev,« je zdaj 86-letni Tof nadaljeval zgodbo o rojstvu Franje, ki je, preden je postala kolesarski praznik z več kot 7000 udeleženci, morala preboleti nekaj otroških bolezni.



»Bilo je pred tretjim maratonom, cesta čez Kladje je bila še makadamska. Klical me je eden od tamkajšnjih prebivalcev in mi dejal, da Franje ne bo. Ker že leta prosimo za asfaltiranje ceste in se nič ne zgodi, bomo za vaše maratonce zaprli cesto, je pribil. Posredoval je Winkler, ki je bil tedaj drugi človek v slovenski policiji. Prvi odziv je bil, da bo on zaprl njih in ne oni ceste, nato pa je pripomogel k temu, da je Kladje dobilo asfalt. Tudi maraton je zaradi tega postal precej varnejši,« je Franjin prispevek k razvoju lokalne infrastrukture orisal Tof, ki je tudi sam ničkolikokrat prekolesaril trase velikega (156 kilometrov) in malega (97 kilometrov) maratona.


 

Skrbeti mora za svoj sloves

»Predlanskim sem zaradi stave veliko Franjo prekolesaril na ponyju, potreboval sem dva dneva, prvi dan do Cerknega, drugi čez Kladje nazaj v Ljubljano. Čeprav še redno kolesarim, letos ne bom startal. Leta so leta, skrbeti pa moram tudi za svoj sloves, ne morem si privoščiti, da me prehiti vsaka ženska,« ni izgubil smisla za humor Tof, ki je zakladnica anekdot z maratona.

»Te ne bom nikoli pozabil. Bilo je po prvem maratonu v Tacnu. Ogovoril sem fanta, ki sta si na krožnik nalagala več klobas, ob sebi pa imela težki železni kolesi. Dejala sta mi, da se morata najesti, preden se s kolesi vrneta v Maribor. Debelo sem ju pogledal – ob polnoči sta se odpravila iz Maribora, prekolesarila 156 kilometrov dolg maraton, nato pa se vrnila na Štajersko. Eden od teh fantov, ki sta v enem dnevu prekolesarila 500 kilometrov, se je za nameček pisal Klobasa,« je dejal Tof, ki ga bo jutri mogoče videti na startu Franje, poleg tega pa ne bo prekinil tradicije, da na ta dan prižge svečo na Zanoškarjevem grobu v Šmartnem pod Šmarno goro.