Koronska Franja bo kot prava cestna dirka

Maraton Franja BTC City, 39. po vrsti, bi moral biti na sporedu od 12. do 14. junija, zamaknitev datuma na 5. in 6. september pa še zdaleč ni edina sprememba glede na minula leta. Prireditelji z direktorjem Gorazdom Penkom na čelu so se morali prilagoditi novim razmeram, tako zdrav­stvenim kot gospodarskim. NIJZ jim je dal zeleno luč za prireditve z največ 500 udeleženci, tako bo udeležba na obeh nedeljskih preizkušnjah, velikem (156 km) in malem (97 km) maratonu, omejena na po 500 kolesarjev. Enako velja za sobotni spored, preizkušnjo za najmlajše (1,5 km), družinsko-šolski maraton (25 km) ter barjanko (83 km).

Te preizkušnje so zamenjale tudi lokacijo, vse se bodo začele in končale na Slovenski cesti pred Dramo v Ljubljani. Trasa barjanke se zato ne bo bistveno spremenila, le cilj ne bo v BTC, kot je bil pri uvodnih dveh izvedbah. Povsem drugačna je trasa za družine, ki so se doslej podajale na pot iz največjega slovenskega nakupovalnega središča do Domžal in nazaj, tokrat jih bo pot vodila do Črne vasi, Matene in nazaj. Najmlajše čaka krog po središču Ljubljane …



»Koronska« Franja ne bo takšna, kot smo je bili vajeni v nekdanji normalnosti. Odpade tako petkov spored z vožnjami na kronometer kot tisti del, ki ga bodo udeleženci najbolj pogrešali, druženje ob kozarcu piva po prekolesarjenih 156 ali 97 km.
»Odpade vse razen kolesarskega dela. Prireditev bo podobna pravi cestni dirki, udeleženci pridejo, štartajo, kolesarijo, končajo in gredo domov. Le najboljši bodo počakali na podelitev nagrad. Tudi štartni protokol je zelo podoben kot na dirkah, le obveznega testiranja na koronavirus ni. Vsak udeleženec pa bo moral izpolniti 'covid' vprašalnik, računamo na iskrenost in resničnost navedb. Predvsem ne pričakujemo, da bo šel kdo z vročino na štart 97 ali 156 km dolge preizkušnje,« je povedal Penko, ki je s sodelavci pripravil štartni postopek, ob katerem naj bi udeleženci upoštevali vse ukrepe proti širjenju virusa.
 

V štartne bloke z maskami

»Pripravili bomo stranske vhode v štartne bloke, enake, kot smo jih imeli doslej za starostne kategorije. Tokrat bodo razdeljeni po drugem ključu, spredaj VIP-gosti in tujci, nato kolesarji, razporejeni glede na lanske dosežke. V prvem boksu bodo štartne številke od 1 do 100, v drugem od 101 do 200 in tako naprej. Vsak udeleženec bo moral v boks priti z masko in pred vhodom oddati izpolnjen vprašalnik. Postavil se bo na svoje štartno mesto. Masko bo lahko snel in se približal drugim kolesarjem v skupini minuto pred štartom. Kolona se bo hitro raztegnila, tako da na cesti ne bo pretirane gneče,« je Penko pojasnil, kakšen bo tokrat postopek na Ameriški aveniji.



Posebni ukrepi bodo veljali tudi za spremljevalce in delavce ob trasi, na okrepčevalnih postajah, v spremljevalnih vozilih … »Na okrepčevalnih postajah so imeli že doslej vsi zaščitne rokavice, zdaj bodo nosili še maske, na postajah bo tudi razkužilo. Pri manjšem številu udeležencev tudi tu ne pričakujemo pretirane gneče, še posebno ker se najhitrejši na njih ne ustavljajo. Vsi spremljevalci bodo morali nositi maske na štartu in cilju ter pri obravnavi težav na progi, zdravstveno osebje je imelo že prej maske po službeni dolžnosti,« je o protikoronskih ukrepih še povedal Penko.

Pa se bo prirediteljem ob vseh dodat­nih zahtevah in precej manjšem številu udeležencev račun izšel? »Račun je odvisen od sponzorskih sredstev, ki še niso vsa dorečena. Načeloma se bo izšlo tudi zaradi manjših stroškov, pokriti moramo en dan manj kot običajno, ni stroškov s prireditvenim prostorom in pripravo hrane v cilju. Organizacija je bila sicer kar zapletena. S treh dni smo prešli na dva, sobotne preizkušnje bodo v središču mesta, kar nam dela kar veliko preglavic. Veliko je dela s pripravo štarta, za nameček smo imeli precej manj časa v zadnjih tednih, saj je tekmovalna kolesarska sezona v polnem zagonu, vendar bomo zmogli,« je dejal Penko, ki je razpet med maratonom ter vlogama športnega direktorja pri ekipi Ale BTC Ljubljana in selektorja slovenske ženske reprezentance, ki se je minule dni mudila na EP v Franciji.



Je morda razmišljal, da bi se odpovedali letošnji prireditvi, saj bo tudi okrnjena izvedba zahtevala veliko dela? »Bolje, da zadeve tečejo naprej, kot da bi se odpovedali prireditvi. Mislim, da smo se skupaj z mestom in BTC pravilno odločili. Stalni udeleženci so tudi pritiskali, da prireditev mora biti,« se Penko ni želel odreči 39. Franje, ki bo ena od redkih letošnjih preizkušenj, ki bodo štele kot kvalifikacije za uvrstitev na SP amaterjev. Če ne bi veljala omejitev 500 udeležencev, bi bila lahko letos tudi evropsko prvenstvo za amaterje: »Ponudili so nam, da bi Franja štela za EP, vendar pri omejitvi na 500 udeležencev ni bilo smiselno, da bi se lotili tako zahtevnih priprav in plačali kotizacijo za EP. Če bi lahko imeli vsaj tisoč kolesarjev na vsaki trasi, bi bilo to izved­ljivo. To je sicer zamujena priložnost pri boju za turistične prenočitve, vendar nam omejitve tega niso omogočile.«
 

Negotova Dunajska cesta

Sicer pa se Penko in njegova ekipa kot vsako leto ubadajo s težavami, ki niso povezane s koronavirusom. »Na trasi imamo nekaj delovišč, ni še stoodstot­no, ali bodo zadnji kilometri potekali po klasični trasi. Na Dunajski cesti od Ježice do obvoznice še vedno potekajo dela, tako da razmišljamo o alternativi, da bi z Obvozne ceste zavili v Savlje, nadaljevali do Verovškove in Vodovodne, nato pa le prečkali Dunajsko cesto in se vrnili na zaključni del trase. Spust proti Idriji je lepo prevozen, kljub temu priporočam udeležencem, da se ga lotijo 10 km/h počasneje, kot se jim zdi, da morajo iti,« je o posebnostih na trasi, ki jo je prekolesaril pred dvema tednoma, povedal Penko.



Še najmanj ga skrbi za telesno pri­pravljenost udeležencev. »Glede na to, da so imeli med dopustom vsi čas za vož­njo s kolesom ter da so to zelo aktivno bržkone počeli tudi v času pomladanske karantene, bo večina bolje pripravljena, kot je bila minula leta,« pričakuje solidno kolesarsko formo, ki jo je v zadnjih dneh pred maratonom mogoče le malenkost izboljšati.

»Kdor je letos veliko treniral in misli, da bo veliko dodal v zadnjem tednu, mora vedeti, da se to ne bo zgodilo. Naj si raje odpočije pred štartom. Tisti, ki jim letos primanjkuje kolesarskih kilometrov, pa lahko naredijo še kakšno težjo vadbo, vendar ne neposredno pred maratonom. Zadnji zahtevnejši napor na daljši trasi v dolžini, podobni maratonu, naj opravijo vsaj tri dni pred štartom. To bo nanje vplivalo pozitivno,« je dal udeležencem zadnje napotke.



Kaj pa prehrana dan pred maratonom in vremenske razmere? »Tisti, ki želijo na Franji doseči rekordne čase, so o pravilni prehrani zelo dobro poučeni. Tisti, ki nimajo hitrostnih ciljev, pa naj ne jedo težkih stvari, lahko si privoščijo testenine, riž, nekaj mesa, morda tudi lažjo sladico. Zjutraj se jim pred štartom ni treba preveč 'basati', na trasi bo dovolj okrepčevalnih postaj. Glede vremena pa se zdaj bolj kot vročine bojimo ohladitve. Upam, da bo vreme lepo. Če bo vroče, to ne bo težava, kot je včasih junija. Zdaj smo je precej bolj vajeni, vsi imajo letos za seboj že vožnje v takšnih razmerah,« je o letošnji Franji še povedal Penko.

Kaj pa jubilejna 40. prihodnje leto, se pripravlja kaj posebnega? »Najprej moramo izpeljati 39., katere usoda še ni povsem gotova. Če bi se zdravstvene razmere močno zaostrile v zadnjem tednu, lahko še pade v vodo …«