Patronažne sestre imajo v času koronavirusa še več dela

Katere so glavne naloge patronažne zdravstvene nege, ali se spreminjajo glede na letni čas?

Naloge patronažne zdravstvene nege se skozi leto ne spreminjajo. Seveda pa se pozimi zaradi vremena pogosto močno poslabšajo razmere, v katerih dela medicinska sestra na terenu.

Patronažna medicinska sestra pravzaprav opravlja dva poklica hkrati: najprej mora biti 100-odstotno zanesljiva šoferka, da v zimskih razmerah sploh prispe do najbolj oddaljenih pacientov, ko vstopi v domače okolje, pa mora 100-odstotno zanesljivo opraviti svojo delo, saj ob sebi nima nikogar iz zdravstvenega tima, s komer bi se posvetovala o strokovnih vprašanjih.

Biti mora strokovno kompetentna, da lahko izvaja širok nabor najzahtevnejših storitev zdravstvene nege, njene strokovne odločitve pa morajo biti varne za pacienta.


 

Ali je pri starejših, ki jih obiskujejo patronažne sestre, več rehabilitacijskega ali več negovalnega dela?

Patronažne medicinske sestre bi si želele, da bi bilo naše delo usmerjeno predvsem v krepitev zdravja in preprečevanje bolezni.

Vendar je glede na demografske podatke o starajoči se populaciji in trenutno število patronažnih medicinskih sester to praktično nemogoče, saj se iz dneva v dan večajo potrebe po patronažnih obravnavah pri ljudeh, ki že imajo zdravstvene težave in so odvisni od storitev zdravstvene nege.



S svojim delovanjem poskušamo izražene posledice bolezni in onemoglosti omiliti, da bi starejši in bolni osebi povrnili čim višjo stopnjo samostojnosti. Kadar pa to ni več mogoče, so obiski patronažne medicinske sestre namenjeni temu, da pomaga pacientu in njegovi družini živeti z boleznijo oziroma mu pomagati lajšati bolečine in druge spremljajoče znake neozdravljive bolezni.
 

Katere bolezni in težave so take, da jih ljudje sami, brez patronažne sestre, ne morejo obvladovati?

Kadar se pri pacientih, ki zaradi bolezni ali onemoglosti ne morejo več v ambulanto osebnega zdravnika, pojavi potreba po izvajanju specifičnih postopkov in posegov zdravstvene nege v domačem okolju, so praktično povsem odvisni od obiskov patronažne medicinske sestre, saj sami bolezni niso sposobni obvladovati.

Specifičnih aktivnosti zdravstvene nege zaradi zahtevnosti ne moremo prepustiti pacientom ali svojcem (preveze akutnih ali kroničnih ran, odvzem krvi za laboratorij, aplikacija različnih načinov terapije, menjava urinskega katetra, nazogastrična sonda, klizma, nega različnih vrst stome, paliativna obravnava ...), zato jih izvajamo, kadar je treba, tudi 365 dni v letu.

Vsekakor pa je naš cilj vedno doseganje čim višje stopnje samooskrbe paciente, zato pacienta, njegovo družino in druge neformalne oskrbovalce vključujemo v izvajanje vseh tistih aktivnosti, ki so jih sposobni opraviti sami (osebna higiena in urejenost, oblačenje in slačenje, skrb za varnost, hranjenje …).




 

Ali se je vaše delo zaradi epidemije novega koronavirusa bistveno spremenilo? Kako se patronažne sestre spoprijemajo z virusom na terenu?

Koronavirusna kriza je tudi v patronaži razgalila stare probleme, kadrovske in organizacijske, in jih samo še stopnjevala, vendar so patronažne medicinske sestre kljub temu vseskozi ostale na terenu in tudi kljub težkim razmeram niso niti za trenutek prekinile svojega dela.

Samo izvajanje patronažnih obiskov je postalo zaradi ustrezne uporabe zaščitne opreme ne samo časovno, ampak tudi strokovno zahtevnejše in predvsem še veliko bolj stresno. Poleg tega se zaradi različnih razlogov iz dneva v dan povečujejo potrebe po patronažni obravnavi, tako da število izvedenih patronažnih obiskov zadnje čase narašča.

Vemo, da bolnišnice praznijo oddelke in paciente, ki bi v običajnih razmerah še potrebovali bolnišnično zdravljenje, odpuščajo v domače okolje. Pacienti veliko težje kot prej pridejo do obravnave v ambulanti osebnega zdravnika in tudi zato se je več storitev preneslo na pacientov dom.





Prav v tem času potekajo priprave za izvajanje cepljenja na domu za paciente z zmanjšano pokretnostjo ob pomoči patronažne službe. V zdravstvenih zavodih je vsak dan večja kadrovska stiska, zato kader prerazporejajo na različna delovišča.

Pri prerazporejanju kadra znotraj zdravstvenih domov moramo ravnati izredno premišljeno in se zavedati, da patronažne medicinske sestre niso nadomestljive čez noč, saj je za samostojno izvajanje dela na terenu med drugim potrebno tudi večmesečno uvajanje.
 

Kako nove tehnologije, telemedicina, e-medicina lahko pomagajo patronažnim sestram in ljudem, ki jih obiskujejo? Ali lahko e-patronažna sestra pomaga tudi starejši generaciji ali v glavnem ne?

V času koronavirusa so sicer prišle v ospredje nove informacijske tehnologije in obravnava pacientov na daljavo, vendar mislim, da se je treba tega lotiti premišljeno in zelo previdno.

Patronažne medicinske sestre smo tudi med epidemijo resnično le izjemoma uporabile posvet na daljavo, pa še to le v primeru, da smo pacienta na njegovem domu že obravnavale in smo mu po telefonu dajale samo dodatna navodila.

Čeprav znanost in tehnika zelo napredujeta, upam, da nikoli ne bom doživela časa, ko bomo imeli namesto sedanje oblike dela tako imenovano e-patronažno medicinsko sestro.

Pacient v domačem okolju včasih bolj kot fizično izveden poseg in postopek zdravstvene nege potrebuje opogumljajoč pogled, stisk roke, potrebuje medicinsko sestro, ki mu prisluhne, potrebuje fizično prisotnost, občutek varnosti in vrednosti, da se bo nekdo z njegovimi problemi in strahovi spoprijel in mu pomagal v okolju, v katerem živi in kjer želi ostati do svojega konca.

To se kaže tudi zdaj, v času koronavirusa, ko se pacienti dobesedno bojijo tega, da bi jih patronažna medicinska sestra prenehala obiskovati.