Parada ponosa letos zaradi omejitev zbiranja v prilagojeni obliki

Letošnja parada ponosa, s katero obeležujejo tudi 20. obletnico boja za pravice pripadnikov LGBTIQ+ skupnosti,
zaradi omejitev zbiranja poteka prilagojeno. Udeleženci so se morali na parado prijaviti in posredovati svoje podatke. Nositi morajo maske, organizatorji pa so poskrbeli za razkužila.

Paradni dan so začeli dopoldne, ko so na Stritarjevi ulici med 10. in 15. uro najprej pripravili LGBTIQ+ bazar, na katerem so se predstavile različne organizacije, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo tematike LGBTIQ+, in Živo knjižnico, v kateri so se lahko obiskovalci pogovorili s predstavniki ranljivih družbenih skupin, ki se soočajo s predsodki in stereotipi, diskriminacijo, stigmatizacijo in socialno marginalizacijo.



Ob 17. uri pa je z Metelkove po središču Ljubljane krenila parada, pohod udeležencev po ulicah središča Ljubljane. Zaradi omejitev zbiranja parada poteka v desetih skupinah po 50 ljudi. Trasa je predvidena od Metelkove po Masarykovi cesti, Slovenski cesti in Erjavčevi cesti. Ob 17.45 pa se bodo na Trgu republike zvrstili nagovori pravnice in raziskovalke Barbare Rajgelj, pisateljice Nike Kovač, profesorice Sandre Bašić-Hrvatin in vodje društva Legebitra Lane Gobec. Na Trgu republike so udeleženci parade pripravili tudi vizualno akcijo: skupine so sestavile mavrico, ki simbolizira LGBTIQ+ skupnost.



Povorka je nato krenila proti Prešernovemu trgu, kjer so udeležence nagovorili pisateljica Suzana Tratnik, glasbenica Nina Hudej in režiser Jaša Jenull. Parada ponosa se je sklenila na Metelkovi. Zaključne govore so imeli aktivistka Ada Černoša, Luka Kristić iz Mladinskega kulturnega centra Maribor in avtorica Neža Oder.



Sobotno parado obenem spremlja tudi več dogodkov v septembru, med drugim so že pripravili fotografsko razstavo Zgodbe ljubezni in ponosa, posvet Napredek pravic LGBTI v političnem prostoru, spletni pogovor o upodabljanju življenj LGBTIQ Romov in virtualno razstavo 20 let Parade ponosa v Ljubljani.



Po 20 letih dela in boja za pravice ter enakopravnost LGBTIQ+ skupnosti so pripadniki bolj opolnomočeni, tako tudi pogosteje posežejo po pravnih sredstvih. A hkrati opozarjajo tudi na številna področja v zdravstvu, pravu in socialni varnosti, kjer jih še vedno obravnavajo neenakopravno.