Pahor in Janša na spominski maši za pobite domobrance

Tako predsednik republike Borut Pahor kot premier Janez Janša sta po spominski maši v Kočevskem Rogu izpostavila pomen enotnosti v obdobju osamosvajanja kot koraka na poti k narodni spravi. »Sprava ni dogodek, ampak je stanje duha. V tem duhu je bila ustanovljena združena Evropa in v tem duhu je bila ustanovljena Slovenija,« je dejal Pahor.
                                        
Predsednik republike je v nagovoru spomnil na spravno mašo, ki je v Kočevskem rogu potekala pred 30 leti. Občutki glede slovesnosti, na kateri sta spregovorila tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in predsednik predsedstva Milan Kučan, se razhajajo še danes. A po Pahorjevi oceni je kljub vsemu šlo za pomemben dogodek za slovenski narod.

Narodna pomiritev in sprava sta namreč postali »legitimno splošno stremljenje ljudi, za razliko od molka, ki je glede tega vladal skoraj pol stoletja.« Poleg tega pa je spravno sporočilo tedanje maše samo nekaj mesecev po izvolitvi Demosove vlade in pol leta po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije pozvalo k enotnosti naroda v tedanjih prelomnih trenutkih.

»Prav narodna enotnost v času plebiscita, razglasitve države, njene vojaške obrambe in diplomatskega priznanja, je bila sprava par excellence,« je poudaril predsednik republike. Kot je pojasnil, je bila namreč dokaz, da Slovenci nismo obsojeni na razkol, temveč da zmoremo enotnost.

»Razumem vašo bolečino, bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev,« je dejal Pahor. Je pa obenem pozval k temu, da se vživimo v bolečino drug drugega. »Vživimo se tudi v bolečino partizanov in njihovih svojcev, ki jih še vedno močno prizadene, če se jim odvzame pristno domoljubje in se jih krči samo na politične revolucionarje,« je povedal.

Kot je še izpostavil, sta odpuščanje in sprava najprej globoko intimna vzgiba in stvar slehernega posameznika. »Nihče od nas se ne sme počutiti prizadetega v svojih najbolj osebnih občutkih. Država pa mora popraviti krivice in to tako, da ne dela novih,« je še povedal predsednik republike.

Premier Janša pa se je v svojem nagovoru spomnil na grozote vojnega in povojnega časa, kot jih je izkusil njegov oče. »Resnica je bila tako strahotna, da njenim drobcem sprva mladi nismo niti verjeli,« je dejal.

Kot je izpostavil premier, pa je bil odpor proti kateremukoli zlu legitimen. »Zato spoštujemo vse posameznike, ki so odločili iz tega nagiba, ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu, komunizmu,« je dejal.

Spravo bomo po njegovih besedah dosegli, nekoč v prihodnosti, a danes na žalost šele ne. »Besede 'še premalo so jih pobili' ter klici in grožnje s smrtjo drugorazrednim so spet postali del našega vsakdana, neke izkrivljene, izprijene nove normalnosti,« je opozoril.

Tistim, ki po ulicah in trgih Ljubljane javno grozijo s smrtjo, je treba zato zelo jasno povedati: »Ne bomo vam dovolili, da Slovence znova pahnete v bratomorno divjaštvo. Preveč gorja je to slepo sovraštvo že povzročilo in storili bomo vse, kar je treba, da vam to ne bo uspelo,« je dodal.

Je pa tudi Janša izpostavil, da imamo Slovenci v svoji novejši zgodovini obdobje, ki nas je v zelo veliki meri poenotilo in združilo v plemenitem cilju. »Imamo vrednotno središče našega naroda, imamo sveti dan, ko si je slovenski narod edinokrat sodbo res pisal sam,« je povedal in spomnil na plebiscit o slovenski samostojnosti. Pozval je, da tudi v prihodnje »postavljajmo v ospredje čas, ki nas je združeval.«

»Ob vseh vprašanjih, ki se porajajo na tem kraju zla in vere, se postavlja tudi vprašanje, ki je za nas življenjskega pomena. Kako bomo z dogodki in iz dogodkov, ki so to zemljo prepojili pred 75 leti, živeli mi? Kakšne odgovore bosta v nas prebudili kletev in molitev, ki sta v tistih mračnih majskih dneh odmevali med stoletnimi drevesi?« pa se je v pridigi spraševal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Kot je dejal, nam morajo odgovore na ta vprašanja dati ljudje, ki so zlo doživeli in preživeli: »Ljudje, ki so se sprijaznili s smrtjo, pa je nazadnje le niso bili deležni. Njihovi odgovori namreč niso leporečje, ampak postanejo življenje, ki zajema iz Božjega in ga živi v človeškem.«

Obletno spominsko maša za žrtve revolucionarnega nasilja v Kočevskem rogu so tokrat pripravili ob roškem breznu pod Macesnovo gorico. V zadnjih letih opravljene raziskave namreč navajajo, da je največje grobišče v Rogu pobitih domobrancev brezno pod bližnjo Macesnovo gorico in ne brezno pod Krenom, kot so predvidevali doslej.

Slovesnost v Kočevskem rogu je zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa tokrat potekala v spremenjenih okoliščinah in ob bistveno manjši udeležbi kot sicer. Po prireditvi, ki se je je verjetno udeležilo okoli 100 ljudi, so se najvišji predstavniki države pogovorili še s tam prisotnimi svojci.

Pahor in Janša pa sta se nato odpravila v Smrečje pri Turjaku, kjer sta položila venca k spomeniku žrtvam NOB.