Pacient daleč od središča, njegove potrebe pa prezrte

Društvo ekonomistov v zdravstvu je organiziralo 23. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu. Iskali so odgovore na vprašanje, kdaj bo pacient v središču in kako. Osredotočenost na pacienta je osrednja nit številnih strategij, politik in ukrepov, a kljub temu ostaja v praksi bolj ali manj le črka na papirju, so ugotavljali na posvetu.

Pacienti, ki potrebujejo zdravstveno varstvo, hitro spoznajo, da sistem, v katerega vplačujejo sredstva, ni zmožen optimalno uresničiti njihovih potreb in pričakovanj, da bodo deležni hitre in učinkovite obravnave. Njihova vloga pri odločanju o zdravstveni oskrbi zato ni takšna, kot jim jo pripisuje sistem. Povečevanje deleža pacientov, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo, nezmožnost izbire osebnega zdravnika ter zmanjšana dostopnost storitev na primarni ravni, kot posledica težav v delovanju primarnega zdravstva, pacienta oddaljujejo od središča sistema, njegove potrebe pa so pogosto prezrte.

O teh problemih so razpravljali na dvodnevnem dogodku v Ankaranu, ki se ga je udeležilo 17 predavateljev, med njimi tudi nekdanja ministra za zdravje Samo Fakin in Dorjan Marušič. Sedanjega ministra Danijela Bešiča Loredana ni bilo, prav tako nikogar od njegovih državnih sekretarjev. Ministrstvo za zdravje sta sicer zastopali Alenka Kolar, v. d. direktorica za digitalizacijo, in direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Vlasta Mežek, ZZZS pa generalna direktorica Tatjana Mlakar.

Sprejeta izhodišča

Prisotni so sprejeli izhodišča, za katera so ocenili, da so nujna za nadgradnjo zdravstvenega sistema, če hočemo ohraniti in zagotoviti delovanje javnega zdravstva ter omogočiti večjo dostopnost do zdravstvenih storitev. Strinjali so se, da je treba ugotoviti prave vzroke za čakalne dobe po posameznih storitvah in izvajalcih. Poleg pomanjkanja denarja je treba definirati druge razloge za čakalne vrste: organizacija procesov, informacijska podpora in povezanost sistemov, v katerega izvajalci poročajo. Izvajalci morajo imeti v vsakem trenutku prečiščene čakalne sezname, so menili.

Slišati je bilo, da so za uspešno vodenje javnih zdravstvenih zavodov ključni partnerski odnosi lastnika zavodov do direktorjev, jasni sistemski cilji in iz njih izhajajoči dolgoročni in kratkoročni cilji. »Dobro plačilo za menedžerje še ne zagotavlja, da bodo menedžerji dobri, bodo pa vsekakor bistveno bolj motivirani, predvsem pa bo ustanovitelj dobre menedžerje na trgu lažje dobil,« so sklenili udeleženci. Dopolnitve plačnega sistema so po njihovem del celovite reforme zdravstvenega sistema in pomembno orodje, da bi zadržali zaposlene, ki odhajajo iz javnega zdravstva.

Predstavnica ministrstva je predstavila interventno zakonodajo, ki bo sprejeta v naslednjih mesecih. Prisotni so ob tem opozorili, da je ključno vključevanje večjega števila deležnikov že v pripravi zakonodaje, in ne šele po njenem sprejetju. »Čas je, da se poenotimo in pripravimo dolgoročno strategijo razvoja zdravstvenega varstva, na primer do leta 2050, iz katere bi črpali kratkoročne petletne strategije.«

Generalna direktorica ZZZS je opozorila na finančne razmere oziroma finančni primanjkljaj v blagajni, ki je veliko tveganje za pokritje vseh sprejetih sprememb na področju spremenjene zakonodaje.

Sodelujoči so se strinjali, da je treba javno zdravstvo nujno nadgraditi in reorganizirati ter ponovno pridobiti zaupanje državljanov. Med drugim je treba plačevanje zdravstvenih storitev vezati na izide zdravljenja in kazalnike učinkovitosti ter poenotiti cene in usmeritve za izvajanje notranjih revizij v javnih zdravstvenih zavodih.

Predsednica društva Helena Ulčar Šumčić je opozorila na komunikacijo deležnikov v zdravstvu, ki je nujna za doseganje ciljev, s pomočjo katerih bo pacient v resnici postavljen v središče.