Izhodišča za nadgradnjo zdravstvenega sistema

Društvo ekonomistov v zdravstvu je po dveh letih organiziralo 27. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu. Vodilo letošnjega strokovnega srečanja je bilo Javno zdravstvo v prihodnje. Med dvodnevnim dogodkom se je zvrstila vrsta predavateljev, pridružil se jim je tudi minister za zdravje Janez Poklukar, generalna direktorica ZZZS doc. dr. Tatjana Mlakar in predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.

Ker se je način obravnave pacientov zaradi Covida bistveno spremenil, je potrebno zagotoviti zadostnost kadrov in dostopnost do zdravstvenih storitev z namenov skrajševanja čakalnih dob v skladu z dejanskimi potrebami ljudi, so sklenili na srečanju.

Prisotni so sprejeli nekaj izhodišč za nadgradnjo zdravstvenega sistema z namenom zagotovitve ohranitve in delovanje javnega zdravstva ter posledično zagotovitve večje dostopnosti do zdravstvenih storitev ob dejstvu, da se je v času covida-19, kljub izjemnim razmeram, javno zdravstvo izkazalo kot učinkovito, kakovostno, dostopno in predvsem prilagodljivo razmeram v okolju.

Izhodišča za nadaljnje delo so naslednja:

• javno zdravstvo je treba ohraniti z nujnimi nadgradnjami in omogočiti čim večjo prilagodljivost razmeram na trgu
• poslovodstvom javnih zdravstvenih zavodov je potrebno zagotoviti orodja in pogoje za učinkovito upravljanje in vodenje, ob zavedanju, da se morajo poslovodstva obnašati inovativno, gospodarno in stremeti k čim večji učinkovitosti organizacije, ki jo upravljajo in vodijo. Trenutno vodenje javnih zdravstvenih zavodov temelji na Zakonu o zavodih iz leta 1991.
• javni zdravstveni zavodi morajo nujno pristopiti k optimizaciji in racionalizaciji procesov
• potrebno je pristopiti k povezovanju JZZ, še posebno, med primarnim in sekundarnim nivojem zdravstvenega varstva in na regijskem nivoju vzpostaviti enovito zdravstveno koordinacijo, ki bo zagotavljala regijsko samozadostnost na primarnem in sekundarnem nivoju
• potrebno je pristopiti k združevanju poslovnih funkcij med javnimi zdravstvenimi zavodi (primer dobre prakse je OZG Kranj)
• nadaljevati s pripravo strategije dolgoročnih potreb po kadrih kot ključnim dejavnikom delovanja zdravstva
• vzpostaviti primerno razmerje med obravnavami na daljavo in klasičnimi obravnavami
• nadaljevati usklajevanje na področju odprave plačnih nesorazmerij znotraj ZSPJS
• postaviti nove plačne modele v smeri realnih stroškov zdravstvene obravnave
• zmanjšati je treba administrativne ovire
• le kakovostni podatki bodo osnova za odločanje o nadaljnjem razvoju zdravstvenega sistema
• na nacionalnem nivoju je treba integrirati oziroma poenotiti informacijske sisteme
• nujno je tudi povezovanje in vključevanje vseh deležnikov, ki sodelujejo v sistemu upravljanja in preskrbe z zdravili s ciljem zmanjševanja težav zaradi pomanjkanja zdravil
• nadaljevati z implementacijo in nadgradnjo Zakona o dolgotrajni oskrbi
• na podlagi sprejetega Zakona o investicijah je potrebno nadaljevati z nadgradnjo in dopolnitvijo infrastrukture in opreme, ki bo zdravstvenih delavcev omogočala zagotavljati izvajanje poslanstva.