V nadaljevanju preberite:

Nadomestno materinstvo, ki se pojavi že v Bibliji, je cvetoča industrija. Po spletnih podatkih je ocenjena na 16 milijard evrov. Vsako leto se tako rodi od 5000 do 20.000 otrok. V večini evropskih držav, tudi v Sloveniji, je nadomestno materinstvo prepovedano. Daleč najbolj razširjeno je v Indiji, Rusiji, Ukrajini in ZDA. Tam se vse več zvezdnic odloča za nadomestno materinstvo. Zadnja v vrsti je igralka Lily Collins, znana kot Emily Cooper iz priljubljene serije Emily v Parizu. Na očitke v komentarjih pod objavami o tem, da naj pojasnita, zakaj sta se odločila za to pot, se je njen mož odzval, da motivi niso pomembni. Ali res niso?

Vsak primer je z etičnega vidika treba presojati posamično in se seznaniti z okoliščinami, opozarja teolog Roman Globokar, ki med drugim poučuje bioetiko.

Kot ste v kontekstu nadomestnega materinstva zapisali v učbeniku za bioetiko: »Etična dolžnost para je, da premisli, kdaj subjektivna pričakovanja in želje prestopijo mejo, ki ločuje sredstva za premagovanje zdravstvenih omejitev od sebičnosti.« Lahko to bolje pojasnite?

V izhodišču je želja imeti svojega otroka razumljiva. Vprašanje je, ali ta legitimni cilj tudi opravičuje sredstvo, s katerim bo nekdo prišel do tega cilja. To »sredstvo«, če lahko rečemo, je v primeru nadomestnega materinstva ženska, ki bo donosila otroka za drugo žensko (naročnico). V citiranem besedilu sem se nanašal na okoliščine, ko ženska ne želi biti noseča, nima časa zaradi kariere ipd., kar se večkrat dogaja pri zvezdnicah. In zato si želi, da otroka z njenimi spolnimi celicami donosi druga ženska. V tem smislu sem govoril o sebičnosti. Gre za to, da nekdo za svoje lastne interese »zlorabi« drugega človeka, da dobi tisto, kar si želi.

Torej govorite o tem, da so motivi pomembni. Nekako se zdi bolj razumljivo, če se za to odloči par, ki ni uspešen pri umetni oploditvi, ali homoseksualni par, ki biološko ne more imeti otrok. Če nekdo reče, da nima časa donositi otroka, pa se postavlja vprašanje, ali ga bo imel čas vzgajati, skrbeti zanj …

Ko presojamo z etičnega vidika, je treba upoštevati celoten kontekst. Velikokrat so nadomestne matere prisiljene v to zaradi slabega materialnega položaja. Po drugi strani pa možnost nadomestnega materinstva načenja temeljna etična vprašanja, kaj je dobro za vse vpletene v proces in tudi za razvoj človeške družbe. Zakonodaja se utemeljuje na temeljnih etičnih vrednotah v družbi.

V Sloveniji je nadomestno materinstvo prepovedano, ker se ga razume kot nekaj, kar nasprotuje dostojanstvu človeške osebe, sploh otroka, pa tudi ženske: tako tiste, ki je nadomestna mati, kot tudi staršev naročnikov. Zato je treba iskati rešitev drugje. Na svetu je veliko otrok brez staršev …