Otroci še vedno tarča reklam za nezdravo hrano

Oglaševanje manj zdravih živil v terminu oddaj za otroke se je po sprejetju zakonskih omejitev zmanjšalo, vendar se še vedno povečuje v terminih zunaj otroškega programa, ko otroci prav tako pogosto gledajo televizijo, so pokazali slovenski raziskovalci v sodelovanju z avstralskimi kolegi. Izpostavljenost otrok oglaševanju nezdrave hrane dolgoročno vpliva na njihove prehranske preference, njihovo dojemanje hrane in vzorce prehranjevanja.

V Sloveniji je bila leta 2017 uvedena zakonodaja za omejitev oglaševanja živil z manj ugodno hranilno sestavo v terminih otroškega programa na televiziji. Sprejete smernice še opredeljujejo, katera živila se glede na njihovo hranilno sestavo lahko oglašujejo v teh terminih. Zakon posameznim televizijam nalaga, da na podlagi smernic določajo pravila oglaševanja manj zdravih živil. Na Inštitutu za nutricionistiko so v raziskovalnem projektu Sladkor v prehrani, ki ga financirata ministrstvo za zdravje in javna agencija za raziskovalno dejavnost, raziskali vpliv uvedenih ukrepov na izpostavljenost otrok oglasom za živila.

V raziskavo, objavljeno v novembrski številki revije Appetite, je bilo vključenih več kot 6000 oglasov za živila, predvajanih na petih televizijskih kanalih (javnih SLO1 in SLO2, komercialnem POP TV in na dveh kanalih za otroke: Oto in Minimax leta 2016 ter Oto in Nickelodeon leta 2018), ki so med otroci, starimi od štiri do devet let, najbolj aktualni. Obdobje oglaševanja je vključevalo leto pred sprejetjem zakonodaje, med sprejemanjem in leto po sprejetju.


 

Kar tretjina oglasov za nezdravo hrano

Rezultati so pokazali, da se je med otroškim programom, na primer risankami in otroškimi oddajami, oglaševanje živil z manj ugodno hranilno sestavo po sprejetju zakonodajnih omejitev zmanjšalo z 11 odstotkov leta 2016 na tri odstotke leta 2018. Kljub temu pa oglaševanje takšnih živil ostaja zelo problematično v terminih zunaj otroškega programa, ko otroci prav tako zelo veliko gledajo televizijo. V teh terminih se je delež oglaševanja nezdravih živil od leta 2016 do leta 2018 celo povečal z 21 odstotkov na 34 odstotkov. V vseh treh letih spremljanja oglaševanja so na televiziji v oglasih, povezanih z živili, najpogosteje oglaševali sladkarije, prehranska dopolnila in pijače.
 

Omejitve je treba razširiti

Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko meni, da bi bilo obseg uporabe uveljavljenih smernic smotrno razširiti. V raziskavi predlagajo podaljšanje omejitev oglaševanja na 30 minut pred in po terminih za otroški program, ali še bolje, na (predvsem večerne) termine, v katerih otroci televizijo spremljajo skupaj z odraslimi. A dodajajo, da takšne spremembe ovirajo omejitve evropske zakonodaje in prostega trga. Razmisliti bi bilo treba tudi o omejevanju oglaševanja za zdravje manj koristnih živil na spletu, družabnih medijih, mobilnih aplikacijah in športnih dogodkih, predlagajo raziskovalci. Na teh platformah omejitev pri oglaševanju nezdrave hrane otrokom ni.

Inštitut za nutricionistiko je raziskavo izvedel v sodelovanju z mednarodno iniciativo Informas, v kateri je vzpostavljen modul za mednarodni monitoring oglaševanja živil, ki ga vodi Bridget Kelly Gillott z univerze v Wollongongu v Avstraliji. Ta je dejala, da so v njihovih »mednarodnih raziskavah opazili, da so največji oglaševalci za zdravje manj koristnih živil zelo pogosto velike multinacionalke z izjemnimi proračuni in veliko politično močjo, kar omejuje možnosti in pripravljenost deležnikov, da bi sprejeli učinkovitejše ukrepe za zaščito otrok pred takšnim oglaševanjem«.