Ostanejo lahko brez pomoči pri poklicni rehabilitaciji

V kolikšni meri ste se v zadnjih štirinajstih dneh spoprijemali z depresivnostjo, brezupom, žalostjo, občutki, da ste na dnu? To je le eno od vprašanj iz triažnega vprašalnika v pilotni raziskavi o individualizirani celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk, ki je med 2019 in 2022 potekala na Onkološkem inštitutu (OI). Zaključki, ocenjujejo, so izjemni, a prihodnost celostne onkološke rehabilitacije bolnic z rakom dojk je še precej luknjičava.

Raziskava o onkološki rehabilitaciji, skrajšano OREH, ki je zajemala 600 bolnic z rakom dojk, je pokazala, da so bolnice, deležne celostne rehabilitacije, živele bolj kakovostno, imele manj težav in neželenih učinkov zdravljenja, predvsem pa so bile manj časa odsotne zaradi bolniškega dopusta in manj so se invalidsko upokojevale. Raziskavo, zasnovano v okviru državnega programa obvladovanja raka, je vodil dr. Nikola Bešić. Od 600 bolnic je bila 301 iz kontrolne skupine, ki je bila v nasprotju z 299 bolnicami v interventni skupini deležna le standardne rehabilitacije. Povprečna starost bolnic v kontrolni skupini je bila 50,6 leta, v interventni 51 let, in medtem ko je v času raziskave iz kontrolne skupine umrlo šest bolnic, sta v interventni bitko z rakom izgubili dve.

Raziskavo OREH je vodil dr. Nikola Bešić. FOTO: Miha Fras

»Interventne« bolnice so imele na voljo koordinatorko celostne rehabilitacije, ki je bila dosegljiva za vsa pojasnila, s triažnimi vprašalniki pa je redno preverjala njihove individualne težave. Interventna skupina je imela na OI 2,4-krat več zdravstvenih storitev kot kontrolna skupina. To po podatkih OI pomeni, da bodo na nacionalni ravni potrebe po zdravstvenih storitvah onkološke rehabilitacije več kot 14-krat večje kot v 2019.

Da so imele pacientke na voljo zaupanja vredno strokovno osebo, se je izkazalo za neprecenljivo, pravijo na OI, ki si bo tudi po pilotni raziskavi po besedah strokovne direktorice dr. Irene Oblak prizadeval krepiti celostno rehabilitacijo pacientk, saj so po navedbah Nikole Bešića z analizo podatkov o bolniški odsotnosti in invalidskih upokojitvah pokazali, da celostna rehabilitacija skrajšuje bolniško odsotnost v povprečju za 50 dni, povečuje delovno zmožnost in zmanjša invalidsko upokojevanje bolnic. Na podlagi podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje avtorji raziskave sklepajo, da se zaradi diagnoze raka dojk v povprečju vsako leto predčasno upokoji nekaj manj kot 50 žensk.

Pomanjkanje kliničnih psihologov

Ker večine aktivnosti celostne rehabilitacije za bolnice z rakom dojk ni bilo mogoče izvajati na terciarnem nivoju, pravijo na OI, so onkologi začeli bolje sodelovati z družinskimi zdravniki in ob pomoči NIJZ tudi s Centri za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih. Veliko bolj so uporabljali tudi storitve telemedicine in ob pomoči strokovnjakov URI Soča začeli na novo izvajati poklicno rehabilitacijo, ki je bila bolnicam v zanje stresnem času vrnitve na delovno mesto v veliko pomoč, zato bo neprecenljiva tudi v prihodnje.

Toda kot še ugotavljajo avtorji raziskave OREH, bo celostna onkološka rehabilitacija v prihodnje okrnjena predvsem zaradi pomanjkanja kliničnih psihologov in osebja za izvajanje poklicne rehabilitacije in zato, ker primanjkuje prostorov. Glede na število kliničnih psihologov na prebivalca, denimo, kar za tri- do štirikrat zaostajamo za Avstrijo ali Nemčijo. Zaposlitev teh kadrov bi po oceni OI »bistveno razbremenila tudi potrebe po drugih zdravstvenih storitvah v sklopu onkološke rehabilitacije, saj bi ustrezna psihoterapevtska obravnava bistveno zmanjšala stisko pacientov in s tem pritisk na druge zdravstvene storitve in zdravstvene delavce, ki zdaj poleg svoje dejavnosti bolnikom v veliki meri nudijo tudi psihično podporo«.