Osem vprašanj in odgovorov o usodi novega mandatarja

■ Ali se je včeraj zgodilo presenečenje?
Ne in da. Marjan Šarec je na tajnem glasovanju dobil 55 glasov poslancev. Tri več kot 52, kolikor jih imajo poslanci petorčka in Levice. Dva glasova sta najverjetneje prispevala poslanca narodnosti, tretjega pa bi lahko Ljudmila Novak, ki je javno nasprotovala koaliciji NSi in SDS pod vodstvom Janeza Janše. Vendar je to zgolj ugibanje.

■ Kakšni bodo prihodnji koraki pri sestavljanju vlade?
Generalni sekretarji in prvaki strank se bodo o delitvi resorjev dogovarjali še v ponedeljek. V sporu sta predvsem SD in SMC. Ta ocenjuje, da je, glede na rezultat SD in dejstvo, da naj bi ta stranka dobila predsednika državnega zbora in štiri ministre, »oškodovana«. Marjan Šarec mora najkasneje do 1. septembra sestaviti ministrsko ekipo, predvidoma med 4. in 7. septembrom naj bi potekala zaslišanja kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi odbori, državni zbor pa naj bi o vladi glasoval med 11. in 15. septembrom. Vlada je potrjena, ko je imenovanih dve tretjini ministrov. Število ministrov bo enako, kot je bilo doslej, kar pomeni 14 ministrstev ter dva ministra brez listnice (za kohezijo in zamejce). Spremembe zakona o vladi ne bo.

■ Ali lahko ista koalicija, ki je izvolila Šarca, izvoli tudi vlado?
Najverjetneje bo tako. Je pa veliko odvisno od tega, kako se bodo dogovorili glede delitve ministrskih resorjev, saj je izmed strank petorčka z »izplenom« trenutno najbolj nezadovoljna SMC. Ob nesporazumih, ki so izbruhnili v zadnjih dneh med sedanjim predsednikom državnega zbora in prvakom NSi ter strankami petorčka in Levico, je tako rekoč nemogoče, da bi Šarčev predlog podprla NSi.

Mogoče bi bilo, da predloga ministrov ne bo podprla Levica, ki ima zadržke zlasti do tega, da bi gospodarski resor še naprej vodil Zdravko Počivalšek. V protokolu o sodelovanju petorčka in Levice so se dogovorili, da Levica imenovanju vlade ne glede na svoja morebitna nestrinjanja s posameznimi ministrskimi kandidati ne bo nasprotovala. Za imenovanje vlade je sicer potrebna navadna večina navzočih poslancev, torej bi bili zanj dovolj glasovi petorčka.

■ Kdo bodo ključni kadri Marjana Šarca in vlade?
Za zdaj je okvirno znano, katere funkcije bodo zasedli prvaki strank petorčka. Dejan Židan bo kandidat za predsednika državnega zbora, Miro Cerar naj bi vodil zunanje ministrstvo, Karl Erjavec naj bi se vrnil na obrambno ministrstvo, Alenka Bratušek pa naj bi prevzela ministrstvo za infrastrukturo. LMŠ bo najverjetneje prevzela resorje za finance, zdravstvo, javno upravo in notranje zadeve, kroži več imen, a nobeno potrjeno. Desus naj bi dobil kmetijstvo (najverjetneje Irena Majcen), Sab pa okolje in prostor (omenja se Marko Bandelli). Vojmir Urlep naj bi bil v kabinetu predsednika vlade odgovoren za koordinacijo zdravstva in financ.

■ Katere bodo prve prioritete vlade?
Marjan Šarec je napovedal, da bo prva prioriteta vlade reševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Med nalogami, ki jih je razbrati iz koalicijske pogodbe, pa so nedvomno tudi dvig minimalne plače in pokojnin za polno delovno dobo, spremembe na področju davkov, predvsem dohodnine, prodaja NLB, jeseni pa jo čakajo še zahtevna pogajanja s sindikati javnega sektorja.

■ Katere bi morale biti ključne reforme v mandatu vlade?
Zdravstvena in pokojninska reforma sta nedvomno kisli jabolki, v kateri bo morala nova vlada nujno zagristi.
Makroekonomske razmere so dobre in napovedi za Slovenijo za prihodnji dve leti tudi. BDP bo rasel, brezposelnost se bo zmanjševala, plače bodo nominalno in tudi realno rasle, kar bo ugodno vplivalo tako na proračun kot na zdravstveno in pokojninsko blagajno. A ekonomske razmere se utegnejo spremeniti.

■ Ali ima ta vlada potencial, da izpelje ključne reforme?
Vse bo odvisno od kadrov, ki bodo zasedli ministrska mesta, zmožnosti koalicijskega dogovarjanja ter sposobnosti Marjana Šarca. Sam priznava, da je vzkipljiv, napoveduje pa, da bo mirno krmaril med interesi in zahtevami petorčka ter da ima pogum, da se bo kot premier, ki je obljubljal spremembe, lotil nujnih, četudi ne všečnih reform.

■ Ali si lahko peterica sredinskih strank za nekatere ukrepe, ki jih Levica ne bi podprla, obeta podporo desnice?
Eno od področij, s katerimi bi se lahko stranke sredine srečale z desnico, je nedvomno reforma političnega sistema, torej sprememba volilnega sistema, pri čemer se najpogosteje omenja dvig praga za vstop v parlament in odprava okrajev oziroma uvedba preferenčnega glasu.