Organska rast skrajne desnice je omejena

​»​Če imaš v vrhu politike nekoga, ki potrjuje tvoja stališča, to blagodejno vpliva na širjenje skrajno desnih ideologij med določeno populacijo,« na vprašanje, kateri procesi so v zadnjih letih okrepili skrajno desnico v Sloveniji, ki nikoli ni bila omembe vredna politična sila, odgovarja politolog dr. Blaž Vrečko Ilc, ki na Centru za politično teorijo na FDV proučuje politične ekstremizme v tujini in doma.
 

Predstavljajo skrajni desničarji reprezentativen presek družbe?

Da, skoraj. Ni čisto reprezentativen, ker prevladujejo moški člani. Skrajna desnica ima univerzalno formo, kjer imate nacionalno državo kot okvir političnega delovanja in kapitalizem. Oboje je neločljivo povezano, potem so tu še kulturne nianse od vzhodnih do zahodnih skrajno desnih gibanj, ki se krepijo v kontekstu kriz. Krize pa so neločljivo povezane z delovanjem političnoekonomskega sistema, ko se večajo revščina, neenakost in prepad v bogastvu prebivalstva. Ekonomske krize, povezane s političnimi, dajo humus za rast skrajno desnih skupin.
 

Humus za rast skrajne desnice so tudi družbena omrežja, kjer se ves čas niža politična kultura. Politični jezik je vedno bolj ekstremen, mnogokrat pri nas spodbujen s političnega vrha.

Zagotovo, družbena omrežja igrajo pomembno vlogo, a ne nadomestijo fizičnega organiziranja teh skupin. K mobilizaciji in vstopu v skrajno desna gibanja so zelo pripomogla družbena omrežja, kot sta facebook in youtube, ki so z algoritimi usmerjena v to, da vam ponujajo najbolj ekstremne vsebine. To je tudi njihov modus operandi, njihov poslovni model. Družbena omrežja ponujajo enostavno identifikacijo problemov in enostavne rešitve zanje. Problem za skrajne desničarje so migranti ali enakopravnost žensk, rešitev pa je vrnitev v zlato, a nikoli obstoječo preteklost družbene harmonije. To je univerzalen okvir razmišljanja skrajno desnih skupin po svetu. Njihova uspešnost je odvisna od vladajoče politike, koliko jih vsrka vase oziroma koliko jih lahko tako deradikalizira, da niso nevarne za normalno delovanje sistema.
 

Če tukaj preskočimo na Slovenijo – kaj lahko s politološkega vidika poveste o povezavah med skrajno desnimi gibanji in največjo vladajočo stranko?

Poročilo Sove o desnem ekstremizmu iz časa prejšnje Janševe vlade nikoli ni prišlo v javnost, a tiha podpora SDS na družbenih omrežjih je očitna. SDS je kot stranka veliko širša od skrajno desnih gibanj, povezave z njimi pa so priročne za kulturni boj, ki ga stranka bije. Povezava pa obstaja, glede na vse indice, ki so prisotni. Gre tudi za simpatije – z ene in druge strani, ki so zelo močne. Simpatije se medsebojno napajajo, vse skupaj pa onemogoča in preprečuje kakršne koli alternative na skrajni desnici.
 

Desno od SDS stranka, ki bi se prebila v državni zbor, ne more obstajati?

Zelo malo verjetno, kvečjemu kot satelit. SDS politično vseeno pokriva širši spekter kot samo skrajno desnico. Spekter skrajne desnice pa SDS pokrije takrat, ko ji to ustreza. Ko Janši ustreza, da razburi javnost in odvrne pozornost od pomembnejših zadev. Ravno te dni se je odločil za razpravo o totalitarizmih. SDS sicer politične ideje močno črpa iz ameriškega konteksta, od kulturnega marksizma, globoke države do levega fašizma.
 

Kako plodna so tla za organsko rast skrajne desnice trenutno v Sloveniji? Ali njeno še bolj intenzivno razraščanje preprečuje, da je pod političnim nadzorom SDS?

To je dvorezen meč. Kar se tiče radikalnosti, je zaradi tega zamejena. Vseeno prek določenih mej, kot so fizični napadi, ki bi bili sistematični, ne sme iti. Po drugi strani pa dvomim o njeni organski rasti, saj so določene politike SDS in vlade zelo nepriljubljene v javnosti in sprožajo močan odpor. Rast skrajne desnice se dopušča, ko ne ogroža sistema. Je pa treba opozoriti na prisotnost skrajno desnih idej v represivnih organih države.