Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Opozicija z volilno zakonodajo prehitela SDS

V državni zbor je 37 poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB znova vložilo predlog zakona za ukinitev volilnih okrajev.
Vprašanje je, kaj bi za trdnost koalicije pomenila podpora koalicijskih poslancev predlogu, ki so ga vložili opozicijski poslanci in mu nasprotuje predvsem premier Janez Janša. FOTO: Jure Eržen/Delo
Vprašanje je, kaj bi za trdnost koalicije pomenila podpora koalicijskih poslancev predlogu, ki so ga vložili opozicijski poslanci in mu nasprotuje predvsem premier Janez Janša. FOTO: Jure Eržen/Delo
11. 11. 2020 | 13:30
11. 11. 2020 | 20:46
3:31
Ljubljana – Po tem, ko je predsednica SAB Alenka Bratušek predlagala strankam Koalicije ustavnega loka, da bi bilo vredno znova poskusiti z ukinitvijo volilnih okrajev z uvedbo prednostnega glasu, je 37 poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB danes tak predlog vložilo tudi v parlamentarno proceduro. S tem so prehiteli tudi SDS oziroma koalicijo, ki je prav tako želela vložiti novelo zakona o volitvah v državni zbor, a vanjo vnesti »le« popravke, ki jih je predlagala državna volilna komisija, in poenostavitev volitev manjšinskih poslancev. Ti so sicer zajeti tudi v »opozicijskem predlogu«.

Poleg opozicijskega četverčka so uvedbo prednostnega glasu doslej zagovarjali tudi v SMC, NSi, SNS ter manjšinska poslanca, kar pa vseeno ne zadošča za sprejetje, saj je za spremembe, kot jih predlaga opozicija, potrebnih vsaj 60 poslanskih glasov. Ker pa podpisov nista prispevala poslanca SD Predrag Baković in Bojana Muršič, bodo predlagatelji za uspeh svojega predloga morali prepričati tudi poslance iz Desusa ali pa SDS, kjer pa vztrajajo, da je za odpravo neustavnosti, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo zaradi prevelikih odstopanj med volilnimi okraji, bolj smiselno spreminjanje njihovih meja.

»Še vedno se mi zdi realno, da bi prišli do 60 glasov,« je sicer optimističen poslanec LMŠ in nekdanji minister za javno upravo Rudi Medved, ki dvomi, da bi v SMC in NSi kar tako zlahka podprli predlog, ki je po njegovo zaradi (pre)velikih odstopanj med volilnimi okraji »evidentno neustaven«.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Za danes je sicer ministrstvo za javno upravo, ki je skrbnik volilne zakonodaje, napovedalo, da bo poslalo predlog popravkov volilnih okrajev – za predvidene popravke je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov – tudi opozicijskim strankam, med katerimi se je o morebitni podpori bolj ali manj pripravljena pogovarjati le SD. A dejstvo, da so ostali v temi – to naj bi bila odločitev Janše –, medtem ko je koalicija sodelovala pri risanju volilnih okrajev, je vso opozicijo precej vznejevoljilo.

»Skrbi nas način usklajevanja tega predloga, saj, kolikor je jasno iz medijev, gre za predlog SDS, o katerem so nato prepričali koalicijske partnerice,« je komentiral vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Dodal je, da bi morali iti po obeh poteh, a je po njegovem nemogoče, da bi izrisali volilne okraje tako, da bi ustrezali vsem merilom, ki jih je določilo ustavno sodišče, in bili sprejemljivi za vse poslance.

Rok za uveljavitev ustavne odločbe glede volilne zakonodaje se bo iztekel 21. decembra. FOTO: Leon Vidic/Delo
Rok za uveljavitev ustavne odločbe glede volilne zakonodaje se bo iztekel 21. decembra. FOTO: Leon Vidic/Delo
Sicer je že slišati o trenjih med koalicijskimi poslanci. Hrastniški poslanec Ivan Hršak (Desus) je pred časom dejal, da predloga, ki bi ukinil njegov okraj – ta je sicer daleč najmanjši –, ne more podpreti. Koalicija bo tako za dosego absolutne večine torej potrebovala vsaj še dodaten glas. In ker imata manjšinska poslanca z vlado sklenjen sporazum o sodelovanju, je mogoče sklepati, da bi glasove podpore lahko prispevala tudi onadva. A kot pravi Felice Žiža, se bosta do tega opredelila šele, ko bo znana usoda že vloženih sprememb.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine