Opozicija ponuja alternativni razvoj

Pred prazniki je vlada sprejela predlog nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je potrdila oktobra lani, nato pa poslala v neformalno usklajevanje na evropsko komisijo (EK). Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je v novembru in decembru 2020 z uradniki EK opravila tehnične sestanke za vsa predvidena področja NOO in se posvetovala z vsemi relevantnimi deležniki. V zadnjih štirih mesecih je bil osnutek dokumenta predstavljen več kot dva tisoč deležnikom, trdi vlada.

V igri je veliko evropskega denarja, Slovenija bo lahko do konca leta črpala 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev, zato EK pričakuje, da bo NOO podpiral dolgoročne reforme in naložbe, zlasti v zelene in digitalne tehnologije, s trajnim učinkom na produktivnost in odpornost gospodarstva.

V nadgrajeni različici slovenskega NOO je opredeljenih devet razvojnih področij oziroma prioritet, med njimi trg dela, zdravstveni sistem, socialno varstvo in dolgotrajna oskrba, podporno okolje za podjetja in trajnostni in zeleni prehod. Države članice bodo svoje načrt za okrevanje in odpornost​ v formalno potrditev EK posredovale po sprejetju uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, kar naj bi se zgodilo februarja.
 

Največ za zeleno in digitalno preobrazbo

V opozicijskih vrstah, v strankah, ki tvorijo Koalicijo ustavnega loka (KUL), SD, LMŠ, SD, Levica in SAB, pa so pripravili alternativni načrt NOO. Opozicijo preseneča, da Janševa vlada NOO obravnava in sprejema v tajnosti. V KUL vladi očitajo tudi nestrateško razmišljanje in neambicioznost pri pripravi projektov, hkrati pa trdijo, da je njihov alternativni NOO tisti, ki lahko zagotovi razvojni preboj Slovenije z njeno zeleno in digitalno preobrazbo.

Opozicija meni, da je treba 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev uporabiti kot finančni vzvod za programe in projekte, skupaj vredne 15 milijard evrov, pri tem pa računajo, da je neto učinek na javne finance enak nič. Ključ do tega je kombinacija razpoložljivih lastnih virov nosilcev projektov, ki jih država z nepovratnimi viri spodbuja k investiranju ter jim hkrati zagotavlja dolgoročna povratna sredstva.

Za finančno in organizacijsko stabilizacijo javnega zdravstvenega sistema bi opozicija namenila 1,36 milijarde evrov, za solidarnost 1,5 milijarde evrov, največ, kar 10,5 milijarde evrov, pa za projekte v okviru zelene in digitalne preobrazbe. Za projekte, ki bodo Slovenijo utemeljili na znanju in kulturi, računajo 1,5 milijarde evrov.