Onesnažene so predvsem jame blizu naselij ali cest

Jama Pihalnik, Brezno ob gradu Rožek in divje odlagališče pri Stegnu nad krajem Podturn na Dolenjskem so od minulega konca tedna očiščeni odpadkov. V še dveh breznih pa je bilo smeti toliko, da bodo jamarke in jamarji morali čistilno akcijo ponoviti. Z odpadki iz podzemlja so do vrha napolnili dva kontejnerja.

Minulo soboto se je že zgodaj zjutraj zbrala četica marljivih jamark in jamarjev iz jamarskih klubov Novo mesto in Krka. Razdelili so se na pet ekip in se odpravili k breznom, ki so jih pred leti zasuli z odpadki. »Jame in črno odlagališče so v zalednem območju izvira Radešica. Na pobudo investitorja Direkcije RS za vode smo jame čistili, da bi zaščitili oziroma preprečili onesnaževanje te kraške rečice,« je pojasnil predsednik novomeškega jamarskega kluba Zdravko Bučar. Na treh deloviščih jim je naloga uspela že tokrat, iz Brezna ob cesti pri Pihalniku in Brezna v ovinku pa so izvlekli dve tretjini odpadkov. »Ko je bilo v 70. letih registrirano brezno pri Pihalniku, so izmerili globino osem metrov. Ko smo začeli čiščenje, je bila globina le še štiri metre, preostali štirje metri so zasuti z odpadki,« je opisal Bučar.

Čiščenje brezen in jam je počasno, pa tudi blatno. Odpadki so pomešani z zemljo in blatom, večinoma gre za odvržene predmete izpred več desetletij in ne za nove, le nekaj let stare smeti. »Najgloblja jama, ki smo jo tokrat čistili, je Pihalnik, ki v globino sega okoli 140 metrov. Eden izmed vhodov je zdaj zavarovan s pokrovom, ko je bil odprt, pa je v jamo romalo marsikaj,« je dodal. »Trije jamarji smo se spustili v vhodni del Pihalnika, do globine okoli 40 metrov. Od tam naprej smeti ni. Nabrali smo šest transportnih vreč večinoma čevljev, pa nekaj kovinskih odpadkov, stekla in živalskih kosti,« je nadaljeval novomeški jamar Mitja Remih. V breznu pri ruševinah srednjeveškega gradu Rožek so med zemljo in blatom razbrali steklo, gospodinjske aparate, posode, plastiko. »Konzerve so že zelo preperele, tudi plastika je razpadla. Izvlekli smo tudi več steklenih posodic, v katerih so bila nekoč zdravila,« je povedal Borivoj Ladišić.

Precej večji odpadki pa so bili na divjem odlagališču. »Na vrhu kupa je bil štedilnik. Nekoliko globlje je bila še embalaža od olj in barv, kuhinjske posode, krožniki, zelo veliko steklenic in konzerv vseh vrst,« je naštel Leopold Bregar, predsednik Jamarskega kluba Krka. »Kotanja je pod cesto, s stroji si ne moremo pomagati, tako ročno pobiramo in hkrati sortiramo smeti,« je še dodal. Pridno so na plano vlekli odpadke tudi iz Brezna v ovinku. »A na dnu je prostora le za dva, ki nalagata odpadke v vedra. Malo se izmenjujemo, kdo je v breznu in kdo zunaj, dekleti nato s samokolnico smeti odvažata do kontejnerja,« je delo opisal novomeški jamar Uroš Mervič.

Onesnaženih okoli 3000 jam

V Sloveniji je registriranih nekaj več kot 15.000 jam. »Pregledali smo podatke in stanje okoli 13.500 jam, onesnaženih je 2500. Končna številka bo verjetno med 2800 in 3000. Pri starejših zapisnikih, ki jih hranimo v Katastru jam, so podatki pomanjkljivi,« je pojasnil dr. Jure Tičar, vodja Službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije in raziskovalec pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU.

»Onesnažene so predvsem jame blizu naselij ali cest, ker so dostopne. V Suhi krajini in na Dolenjskem kaže, da je onesnažena vsaka druga jama, v nekaterih je tudi več kot sto kubičnih metrov odpadkov,« je poudaril in dodal, da gre še za grehe iz prejšnjega stoletja. »Zavedanje o pomembnosti ohranjanja okolja se je zelo izboljšalo. Področje se je uredilo, odpadkov se ne vozi več v brezna, sem ter tja naletimo na sveže kadavre oziroma ostanke živali. Vse več je tudi čistilnih akcij različnih jamarskih društev po vsej državi, tudi domačini nas obveščajo, kje so onesnažena brezna in nam jih tudi pomagajo čistiti.«

Vendar pa jamarska društva organizirajo predvsem čiščenje manjših jam. »Najhuje onesnažene jame se bo treba lotiti s pomočjo države, ki naj bi za to oblikovala tudi poseben sklad. V projektu z naslovom Raziskave za opredelitev onesnaženosti podzemnih jam na ravni Slovenije, njihovo prednostno sanacijo ter monitoring stanja jam, ki ga sofinancirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodim in se bo zaključil predvidoma septembra letos, bomo dobili natančen vpogled v stanje, posodobili bomo način poročanja jamarjev, ki naletijo na onesnaženja v podzemlju, hkrati bomo pripravili seznam prioritetnih del in načrte ter protokole čiščenja,« je še dodal.

Znan je primer iz Pivke. Iz udornice Ravnica pri vasi Juršče, ki je ena najbolj onesnaženih jam v Sloveniji, so lani odstranili skoraj 2000 kubičnih metrov odpadkov. Vrednost čiščenja je znašala skoraj pol milijona evrov, a je v udornici še vseeno ostalo okoli tisoč kubičnih metrov odpadkov. Da bo jama v celoti očiščena, bodo potrebna dodatna finančna sredstva, so takrat pojasnili na občini. Podobno zahtevna bi bila lahko tudi primera na Dolenjskem v okolici Kočevja, kjer je v Jami pri križu ob cesti na Rigelj okoli tisoč kubičnih metrov odpadkov, v jami Prepad pod Onekom pa okoli 500.

Jame so naše najštevilčnejše naravne vrednote državnega pomena. Vsako onesnaženje ima na eni strani neposreden vpliv na občutljive ekosisteme, posredno pa ima lahko vpliv tudi na nas. »Lahko so biotsko zelo pestre. V jamah pa lahko proučujemo tudi, kako se spreminja okolje, kakšni so vplivi podnebnih sprememb,« je povedal Jure Tičar. »Težko pa je natančno odgovoriti na vprašanje, kakšen je dejanski vpliv onesnaženih jam na vode. Namreč, stalnih monitoringov ni, neposredni iztoki onesnažil pa so lahko hipni. Razgradnja odpadkov v podzemlju poteka počasi, za razliko od kadavrov, kjer so lahko prisotne tudi zelo nevarne bakterijske spore, drugi nevarni odpadki lahko začno pronicati šele čez 50 let. Nemogoče je razbrati, da so ravno ti vir onesnaženja neke reke, ker je pritiskov na površju zelo veliko. Kraški svet je na onesnaženja zelo občutljiv, saj voda hitreje pronica skozi plasti in nižje, kot so odpadki, bolj nefiltrirano bo onesnaženje doseglo podtalnico. Zato so onesnažene jame stalno prisoten in razširjen element v pokrajini, ki predstavlja veliko potencialno nevarnost za onesnaženje vodnih virov in jih bo v prihodnje treba prednostno čistiti.«