Oljke so letos dobro obrodile, vendar olja ni bistveno več, izplen je manjši kot običajno, ugotavljajo oljkarji po prvem delu oljkarske sezone. Strokovnjaki k temu dodajajo, da so olja, ki so jih iztisnili iz oljk v prvi polovici tega meseca, zagotovo kakovostnejša od tistih, ki jih bodo stisnili v prihodnje. Letošnja zgodnejša so pikantnejša in hkrati manj grenka, za kar si prizadeva večina oljkarjev, ki želijo imeti kakovostnejše in obstojnejše olje.

Oljke na domačiji Terra Magica oberejo zelo zgodaj. FOTO: osebni arhiv

Letošnja oljkarska sezona je v vseh pogledih neprimerno boljša od lanske, ki je bila »za pozabo«. Presenetljivo je, da je oljk več, vendar večja količina oljk ne daje sorazmerno več olja. »To se mi zdi primerljivo s trtami. Če želimo boljše grozdje, moramo na trti pustiti manj grozdov. Tudi posamezno oljčno drevo ne more pridelati več olja, četudi ima bistveno več plodov,« pravi oljar Sandi Babič iz Babičev pri Marezigah. »Predstavljam si, da ima vsako drevo omejeno zmogljivost proizvodnje olja. Ko so se poleti temperature dvignile čez 35 stopinj Celzija, se je rast plodov ustavila. Jesenski dež plodove polni predvsem z vodo, ne pa tudi z oljem,« pojasni Babič.

Olja bodo letos nežnejša. Analizirani vzorci kažejo na odlično letino, ki pa se ne bo mogla primerjati z letom 2022. Fotografija je simbolična. FOTO: Boris Šuligoj

Njegove besede potrjuje Milena Bučar Miklavčič, vodja edinega akreditiranega laboratorija za oljčno olje v državi pri Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper. »Že razmerje med velikostjo koščice in ploda nam govori, da letos koščice obsegajo četrtino teže ploda, medtem ko so v običajnih letinah polovico manjše. To pomeni, da so bile v času razvoja koščice razmere idealne, poletna meseca, ko bi se moralo razviti meso v sadežih, pa sta bila veliko prevroča. Medtem ko smo lani v oljkah zaznavali višje stopnje oleinske kisline, so bile letos v vseh doslej vzetih vzorcih stopnje pod 0,3 odstotka, kar je eden od pogojev za vrhunsko olje z zaščiteno označbo porekla (ZOP). Glede na stopnjo oleinske kisline so olja pomembno kakovostnejša. Olja bodo letos nežnejša. Vsi vzorci, ki smo jih analizirali, kažejo na odlično letino, vendar je ne moremo primerjati z letom 2022. Količinsko pa je olja vsekakor manj od povprečja in ni veliko verjetnosti, da bi s čakanjem pri pobiranju plodov lahko dočakali večjo oljevitost oljk,« pravi Milena Bučar Miklavčič.

Tako malo, pravzaprav nič oljčnih muh v svoji celotni oljkarski karieri nisem doživel. Že zato je letina nekaj posebnega, pravi oljar Boris Jenko. FOTO Jure Eržen

Oljčne muhe ni bilo

Večina oljkarjev pove, da letos niso zaznali oljčne muhe. Plodovi so nadvse zdravi, precej manj je bilo treba uporabljati zaščitnih sredstev, ponekod le za preventivo in zaradi težav s škodljivci (smrdljivkami).

»Tako malo, pravzaprav nič oljčnih muh v svoji celotni oljkarski karieri še nisem doživel. Že zato je letina nekaj posebnega,« pravi Boris Jenko iz Bertokov. Zaradi hude suše je del svojih oljk redno zalival, toda zdaj opaža, da ni bistvene razlike med temi nasadi in tistimi, ki niso dobivali dodatne vode. Ta izkušnja pri njem vzbuja pomisleke o napotkih svetovalnih služb, da je treba ob sušah nasade zalivati. Vanja Dujc iz Kopra je povedal, da so pristojni državni organi po več letih prepričevanj in razprav o tem letos dovolili razumnejšo uporabo nekaterih zaščitnih sredstev, kar vzbuja upanje, da bo v prihodnje lažje skrbeti za zdrave oljčne plodove.

Milena Bučar Miklavčič opozarja, da bo država morala sprejeti zakon o oljkarstvu, če bo hotela rešiti panogo. Zakonsko besedilo je pripravljeno, vendar nihče ne želi ugrizniti v zapleten proces sprememb. Oljkarji iz slovenske Istre ugotavljajo, da so jih kolegi iz hrvaške Istre začeli prehitevati že pred desetimi leti prav zaradi spodbudnih državnih ukrepov. Če so bili slovenski oljkarji včasih hrvaškim vzor, je zdaj obratno. Med drugim to kažejo rezultati na mednarodnih tekmovanjih oljkarjev in razstavah.

FOTO: Schutterstock

Mladi se težko odločajo za oljkarstvo, obiračev ni

»Slovenski oljkarji, ki imajo majhne površine, so še zmeraj subvencionirani po površinah, medtem ko so hrvaški po litru pridelanega olja, kar jih spodbuja k prijavi pridelka. Slovenski oljkarji imajo veliko več nasadov na terasah, ki jih je težko strojno obdelovati. Poleg tega se menjujejo generacije. Oljkarji, ki so se oljkarstva lotili pred več kot 30 leti in vzgojili idealne oljčnike, nimajo pravih naslednikov, saj mladina vidi, da so zaslužki z oljkami zelo majhni glede na vloženo delo. Malo je možnosti pridelave z mehanizacijo in orodji.

Poseben problem je delovna sila, saj je vsako leto težje najeti sezonske obirače. Iz balkanskih držav jih skoraj ni mogoče uvoziti, ker delajo v drugih evropskih državah ali doma. Tudi delavce iz oddaljenih držav je težko dobiti, poleg tega jih je treba naučiti tega dela. Če ni organiziranega pristopa in zavedanja, zakaj je pomembno ohranjati oljkarstvo, lahko kmalu izgubimo še več od tega, kar smo že izgubili. Ministrstvo pa je zadovoljno s tem, da imamo veliko površin oljčnih nasadov,« trdi Milena Bučar Miklavčič.

Sandi Babič ima preprost račun: »Če stane kilogram oljk na trgu okoli 1,20 evra, pomeni, da je treba za eno tono odšteti 1200 evrov. Mletje tone v torklji stane 300 evrov, iz ene tone v povprečju iztisnemo 100 litrov dobrega olja. Pri vsakem litru takega olja je bilo torej za 15 evrov stroškov, brez stroškov analiz, stekleničenja, hrambe, trženja, dajatev in prodaje. Zato od 18 do 22 evrov, kolikor pri večjih količinah računajo za najboljša ekstra deviška oljčna olja, prinaša minimalni zaslužek, ki ne upravičuje vsega vloženega truda in vlaganj. So pa na italijanskem trgu lani oljke dosegle ceno tudi 1,83 evra za kilogram.«