Oljčno olje bomo uživali po žličkah

Oljkarje (ne le slovenske) je doletela najslabša sezona v zadnjih 25 letih. »Tako slabe letine ne pomnim od leta 1996,« je povedala­ vodja koprskega poskusnega centra za oljkarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Viljanka Vesel. Če so lani slovenski oljkarji (po ocenah) pridelali približno 1000 ton oljčnega olja, ga bodo letos kvečjemu kakih 300 ton. Sezono obiranja bodo večinoma zaključili ta konec tedna, tri tedne pred svetovnim dnevom oljke (26. novembra).

Gregor Lisjak iz Krkavč, ki prideluje oljke, posluje s torkljo (oljarna) in tudi uvaža olje, nam je povedal, da je v oljarni stisnil le približno 30 odstotkov količine, ki mu jo je uspelo stisniti lani. »Misliti mi je dal podatek, da smo z glavno dejavnostjo tako odvisni od nečesa, na kar ne moremo vplivati, saj smo imeli v zadnjih desetih letih dve ali celo štiri slabe sezone. Starejši oljkarji opuščajo dejavnost, mladi pa se ne pustijo ujeti v takšno negotovost. V Sloveniji smo tudi pri oljkarstvu 'vrtičkarji'. Z oljkami se lahko večinoma ukvarjamo tako, da je to konjiček in ni usodno, če pogosto rodijo tako skromno. Na prste ene roke lahko preštejemo tiste, ki se pri nas preživljajo z ­oljkami,« je dejal.

INFOGRAFIKA: Delo

Ker v njegovi oljarni stiskajo oljke pridelovalci iz slovenske in hrvaške Istre, tudi z Goriškega in iz Italije, lahko pove, da je letina zelo slaba tudi pri sosedih. Zato se mu zdi logično, da bo cena olja višja: manj pridelka in čedalje ­višji stroški, ki spremljajo naše delo, sami od sebe napovedujejo, da bo olje dražje, je prepričan Lisjak. Jan Hlaj, lastnik oljarne Santomas iz Šmarij nad Koprom, je dodal, da so med oljkarji razlike. »Nekateri niso pridelali nič, drugi morda 60 odstotkov lanske letine. Vendar so slednji zelo redki. Ocenjujem, da je izpad pri tistih, ki so doslej mleli v naši oljarni, več kot ­70-odstotni.«

Po mnenju strokovnjakov z ­oddelka za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica so sušenje in odpadanje plodov že v poletnih mesecih povzročile neugodne vremenske razmere ­spomladi. Marko Devetak in Viljanka Vesel sta zatrdila, da je bil razlog v precejšnjem temperaturnem nihanju. Pozimi so bile sorazmerno visoke, potem so se v ­začetku aprila približale ničli. Pogosto je pridelek v oljčnikih odvisen od mikrolokacije. Nekatere lege niso tako prizadete, denimo na območju Krkavč, Marezig, Grintovca, Padne, Sv. Petre, Nove vasi ... Različne sorte so različno prenesle slabe razmere. Še najmanj izpada je bilo pri belici, več ga je bilo pri posameznih toskanskih sortah, kot sta leccino in pendolino. Vsi pa opažajo, da so oljke bolj oljevite od povprečja in veliko bolj zdrave.

Oljkarji še ne vedo, kako bo z državno pomočjo

V slovenski Istri deluje kar 70 oljarn, od tega je le 37 registriranih (poleg teh so še tri na Goriškem). Le od sedem do deset oljarn je večjih. Še približno 35 oljarn ni registriranih, kar predpisi dovoljujejo, če ima oljkar oljarno za lastne potrebe. »V nejasnosti podatkov je skrito celotno nerazumevanje in mačehovstvo državne kmetijske politike do oljkarstva. Država ob takem neredu ne bo nikoli izvedela, koliko olja pridelajo domači oljkarji. Morali bi vzpostaviti davčni ali podporni sistem, ki bi spodbujal pridelovalce k prijavi pridelanega olja. Pri nas se gremo skrivalnice. Zato je vsaka ocena pridelka nenatančna,« je dejal Jan Hlaj. Čeprav je oljčnikov na Primorskem skoraj toliko, kolikor je površin z jablanami v državi, je odnos do oljk v primerjavi z jabolki neenakopraven. Za izgubo pridelka jabolk bodo letos namenili sadjarjem bistveno višje odškodnine, oljkarji pa ostajamo v negotovosti,« je poudaril Hlaj.

Sezono obiranja bodo večinoma zaključili ta konec tedna. Tako živahno je bilo še lani v oljčniku Jenko-Pelicon na Srminu. Letos so imeli oljk le za vzorec. FOTO: Jure Eržen/Delo

O tem, kdo vse je upravičen do odškodnine, koliko oljkarjev je do konca oktobra, ko se je iztekel rok, podalo prijavo, kolikšna je škoda, ki so jo ocenili, in kolikšen znesek predvideva država za pokritje te škode, smo vprašali upravo za zaščito in reševanje, vendar odgovora še nismo dobili.

Viljanka Vesel je potrdila, da v državi ni natančnih podatkov o letni pridelavi oljk oziroma pridobljenem olju, ker oljarne podatkov ne posredujejo državnim službam. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je po posnetkih ocenil, da je 2450 hektarov površin na Primorskem posajenih z oljkami. Na ministrstvu za kmetijstvo imajo podatek, da jih je 1417 hektarov. Strokovnjaki si pomagajo s povprečnimi ocenami o donosu olja na hektar.

Le 5 odstotkov olja z zaščiteno označbo porekla

Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre (to povezuje 353 istrskih oljkarjev), je povedal, da je pri teh ocenah veliko ugibanja. Na hektar je mogoče posaditi 280 ali 350 dreves, drevo lahko rodi 10 ali tudi 40 kilogramov oljk. Iz vsakega kilograma oljk je mogoče iztisniti različne količine olja. Klobas je zatrdil, da bi veliko naredili za slovensko oljkarstvo, če bi vzgojili strokovnjake za pravilen rez oljk. Pridelek je lahko zelo odvisen od pravilnega reza (pa tudi vrste drugih stvari). Po njegovih ocenah več kot 90 odstotkov od 4000 slovenskih oljkarjev ne zna dobro obrezati oljk. Še najbolj urejeno za poslovanje in prijavo pridelka skrbijo tisti, ki pridobivajo olje z zaščiteno označbo porekla, teh je v državi le 44. Skupaj pridobijo od 5 do 8 odstotkov slovenskega oljčnega olja (leta 2018 ga je bilo približno 48 ton).