Okuženi od države pričakujejo odškodnino

Ljubljana – Ob današnjem svetovnem dnevu boja proti hepatitisu društvo bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije Krvni bratje poziva državo, da poskrbi za odškodnine okrog dvesto okuženim hemofilikom, ki so se pred tremi desetletji med zdravljenjem s transfuzijo okužili s hepatitisom C. Medtem ko država zadnjim izplačuje odškodnine, je na prve pozabila.
 
Zato ministru za zdravje dr. Tomažu Gantarju – že tretjemu zdravstvenemu ministru zapovrstjo – predlagajo dopolnitev zakona o odškodninah, okuženim s HIV, tako da bodo vsi njegovi členi veljali tudi za okužene s hepatitisom. S tem dejanjem bo Republika Slovenija popravila krivico, pišejo, ki je bila storjena hemofilikom, ki niso bili po lastni krivdi okuženi z virusnimi hepatitisi, temveč so se okužili zaradi zdravljenja s krvnim pripravkom krioprecipitat, ki ga je izdeloval državni Zavod za transfuzijo krvi Slovenije. Zato moralno in etično odgovornost nosi država, so prepričani. Predlagajo poplačilo v obliki mesečne rente in odškodnino tudi za svojce umrlih, hkrati pa naj bi okuženim hemofilikom zdravstvena zavarovalnica odobrila tudi vsakoletno obnovitveno rehabilitacijo.



Glede na to, da novih okužb ni, znesek za državo ne bi smel biti previsok, je prepričan Dominik Zver, predsednik društva Krvni bratje. Slovenski hemofiliki, okuženi s HIV, po zakonu prejemajo dosmrtno mesečno rento v protivrednosti 80.000 nekdanjih slovenskih tolarjev, to je dobrih 330 evrov. Zakaj se je država njim odločila izplačevati rento, okuženim s hepatitisom pa ne, je jasno, pravijo: prvih je bilo med dvanajst in šestnajst, drugih dobrih dvesto ...
 

Mnoge družba že stigmatizira

Hemofilija je prirojena motnja strjevanja krvi, pri kateri manjka ena od beljakovin, ki sodeluje pri oblikovanju strdka pri poškodbah. Bolezen se zdravi z intravenozno terapijo manjkajočih faktorjev krvi. Nekdaj so te izdelovali iz človeške krvi, zdaj jih pridobivajo z različnimi postopki v laboratorijih. V preteklosti so se hemofiliki zdravili s spornimi pripravki iz človeške krvi, zaradi česar so bili izpostavljeni raznim okužbam – od virusa HIV do hepatitisa, najpogosteje hepatitisa C (HCV).


 
Kot je v imenu okuženih v pismu ministru še zapisal Zver, želijo, da bi država podobno rešitev, kot jo je našla za okužene s HIV, našla tudi za okužene s HCV: »Čeprav se nas je večina pozdravila, imamo določene zdravstvene težave; posledica je tudi stigmatizacija družbenega okolja in medicinskega osebja. Zaradi same narave bolezni imamo okvarjene sklepe, težko smo se šolali in zaradi naših omejitev in tudi predsodkov delodajalcev težje zaposlovali, zato smo hemofiliki pristali na socialnem robu.«
 
Ministra je spomnil, da je država leta 1997 sprejela zakon o povrnitvi škode osebam, okuženim z virusom HIV zaradi transfuzije krvi ali krvnih pripravkov, tako imenovanih ZPŠHIV. Na podlagi tega zakona je okuženim s HIV zaradi transfuzije krvi ali krvnih pripravkov povrnila škodo. Žal pa takrat iz neznanih razlogov, zatrjuje Zver, tega niso storili z okuženimi s hepatitisom …

Dva bolnika s hemofilijo sta zaradi posledic okužbe s hepatitisom doslej umrla.