Okužba prek časopisa malo verjetna, a prepoved ostaja

Ljubljana – Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ne razpolaga z nobenim primerom okužbe s koronavirusom zaradi listanja časopisa ali revije, priznavajo celo, da je možnost prenosa majhna. Kljub temu časopisi in revije že vse od začetka epidemije v gostinskih in drugih storitvenih lokalih ter javnih institucijah niso dovoljeni, čeprav to medijskim hišam povzroča veliko poslovno škodo.



Priporočila NIJZ gostinskim lokalom, frizerjem, drugim ponudnikom storitev in javnim institucijam že več mesecev odsvetujejo, da bi strankam ponujali branje časopisov in revij v papirnati obliki. »Zaporedno branje časopisa lahko povzroči širjenje okužbe,« je NIJZ nedavno izjavil za časnik Večer, zato nas je zanimalo, ali obstaja kakršna koli študija, ki bi dokazovala prenos okužbe. A NIJZ nam v svojih odgovorih ni navedel nobenega takšnega primera. »Higiensko priporočilo, da izvajalci storitev odstranijo tudi časopise in revije, je osnovano na do sedaj znanih dejstvih, da koronavirus sars-cov-2, ki povzroča bolezen covid-19, lahko preživi na navadnem papirju, kot je časopisni papir, do tri ure, na svetlečem, močno barvno potiskanem papirju, podobnem plastificiranem papirju (npr. določeni letaki, brošure, revije) pa tudi do tri dni,« odgovarjajo na inštitutu, a hkrati priznavajo, da je v praksi pričakovati, da je prisotnost virusa na teh površinah zaradi dodatnih faktorjev, kot so dnevna svetloba, nihanja v temperaturi in vlažnosti ter nižjih začetnih koncentracij virusa še manjša kot v študijah.



Tako celo na NIJZ priznavajo, da je okužba malo verjetna. »V gostinskih lokalih lahko stranke jemljejo časopise in revije eden za drugim, vmes se zgodi, da kihnejo, se na glas pogovarjajo, se dotikajo strani, kar vse lahko onesnaži papir s koronavirusom. Verjetnost prenosa okužbe na naslednjega bralca na tak način je sicer manj verjetna, je pa možna.« Dodajajo, da časopisnega papirja oziroma drugih vrst papirja ni mogoče razkužiti po vsaki uporabi. NIJZ tako svetuje, da se pusti časopis »odležati« za tri ure, preden bi bil na voljo naslednji stranki, kar je neživljenjsko, saj bi lahko izvod časopisa tako v dnevu prebralo le nekaj ljudi.

Listanje menijev

In medtem ko NIJZ priporoča odstranitev časopisov in revij, smejo, kot smo se prepričali v več primerih, gostje v gostinskih lokalih nemoteno listati menije. In to kljub temu, da lahko, kot zgoraj navaja NIJZ, na plastificiranem oziroma pobarvanem papirju virus ostane do tri dni; na navadnem pa le tri ure. Na inštitutu odgovarjajo, da tudi za gostince veljajo higienska priporočila za izvajanje različnih dejavnosti, ki vključujejo odstranitev ali prilagoditev različnih predmetov, ki bi se jih lahko zaporedoma dotikalo več gostov oziroma uporabnikov. »Pri menijih v gostinskih lokalih so prav tako možne številne prilagoditve, menjava menijev na mizah s tablami, plastificiranje menijev in redno razkuževanje, ponudba preko spletnih aplikacij ipd.,« pravijo. A to se v praksi, kot smo se lahko prepričali, večinoma ne izvaja, saj so takšna navodila neživljenjska.



Slovensko združenje medijev in Slovenska oglaševalska zbornica sta že maja na vlado, NIJZ in ministrstvo za kulturo naslovila poziv za odpravo omejitev vsaj na področju distribucije tiskanih edicij v lokalih in javnih institucijah. A so na NIJZ njihov poziv zavrnili, ker da so priporočila utemeljena na znanstvenih dokazih. Tri mesece kasne, kot že rečeno, še vedno ni nobenega dokazanega primera okužbe s koronavirusom prek časopisa, čeprav po večini zahodnih držav takšne omejitve glede listanja časopisov in revij nimajo.
 

Velik izpad prihodkov

Medijskim družbam to medtem povzroča veliko poslovno škodo, saj so gostinci, frizerji, šole in drugi naročniki zaradi ukrepa NIJZ večinoma zamrznili naročnine na časopise in revije. Dolores Podbevšek Plemeniti iz medijske družbe Delo pojasnjuje, da imajo samo zaradi začasnih odpovedi mesečno za okoli 50.000 evrov manj prihodkov. »Ob vstopu v lokal si tako in tako razkužiš roke, kar pomeni, da časopis načeloma listaš s čistimi rokami,« poudarja. Dodatno posledice epidemije čutijo tudi v kolportaži, saj ljudje manj hodijo v trgovine in več kupujejo prek spleta.

Na Večeru imajo zaradi začasnih odpovedi naročnin na letni ravni za okoli 100.000 evrov manj prihodkov, skupaj s padcem kolportaže pa ta vsota preseže 150.000 evrov. »Strokovnega razloga za prepoved časopisov v lokalih ne vidim, saj navsezadnje listaš tudi menije in prijemaš gotovino,« pravi Miha Klančar iz Večera.

Na Dnevniku so zaradi priporočil NIJZ glede lokalov brez dobrih 400 naročniških izvodov časopisa Dnevnik oziroma tednika Nedeljski dnevnik, kar pomeni več kot 10.000 evrov izgube vsak mesec.