Odzivi: Načelno zadovoljstvo, toda še je prostor za napredek

Ne koalicijski odnosi, ampak prav predlagana pokojninska reforma, je med koalicijskimi partnerji po naših podatkih spodbudila največjo debato. Predstavljene spremembe so sogovorniki, s katerimi smo govorili, sprejeli kot izhodišča, ki še dopuščajo dodatno debato in usklajevanja.



O predvideni (ne)podpori tako koalicijske stranke včeraj še niso bile pripravljene govoriti. V SD pričakujejo pogovor koalicije s socialnimi partnerji. V SMC so ukrepe svoje ministrice že po koalicijskem vrhu pohvalili, predsednica SAB Alenka Bratušek pa je takoj po koalicijskem vrhu dejala, da pričakuje, da bodo dogovorjene zaveze glede letnega dodatka za upokojence še uskladili in jih tudi umestili v sistemski zakon.

Vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša nam je povedal, da predlogi niso slabi, a bi si želeli, da se čas za uveljavitev višjega odmernega odstotka skrajšal, prav tako jih je zmotila upokojitvena starost za tiste brez polne dobe. »Delavci, ki delajo fizično – tudi, če nimajo 40 let pokojninske dobe – bodo svoje delo do 67 leta zelo težko opravljali,« je pojasnil Jurša.

Tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič pozdravlja predlog sprememb pokojninske zakonodaje. Še zlasti se strinja s predlogom glede dvojnega statusa upokojencev, ob čemer pa poudarja nujnost določila, da se mora posameznik najprej upokojiti, delodajalec pa ga lahko zaposli ali pa tudi ne oz. ga lahko zavrne.
 

Spremembe v pravo smer

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper pa je danes znova ponovila, da gredo spremembe v pravo smer, a dogovoru iz koalicijske pogodbe ne sledijo v celoti. »V njej je na zahtevo SAB na področju pokojnin zapisano troje: dvig odmernega odstotka na 63% in ureditev letnega dodatka za upokojence že s 1. 1. 2019 in možnost dela upokojencev brez omejitev. Prehodno obdobje, ki ga ministrstvo predvideva za uveljavitev višjega odmernega odstotka, je glede na ta dogovor predolgo,« je povedala Kociprova in dodala, da bodo zato poskušali doseči skrajšanje tega prehodnega obdobja.

Pokojnine bi morali po mnenju SAB s tem ukrepom dvigniti že letos. Prav tako si v SAB želijo, da se letni dodatek za upokojence uredil v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot je to dogovorjeno v koalicijski pogodbi, in ne vsako leto znova v zakonu o izvrševanju proračuna, kot to predlaga ministrstvo. »Dogovore je treba spoštovati in to v SAB pričakujemo tudi od svojih koalicijskih partnerjev,« izpostavlja vodja poslanske skupine SAB.
 

Delavci plačujejo več kot delodajalci

Pri Gospodarski zbornici Slovenije so zapisali, da bi moral biti eden od ciljev, da vsaj 40 odstotkov tistih, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino – 40 let pokojninske dobe in 60 let starosti – odložilo upokojitev za leto, dve ali tri. Treba je razmisliti še o postopnem dvigu dejanske upokojitvene starosti in višanju zahtevane pokojninske dobe, saj bo to vplivalo na rast povprečne pokojnine.

Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) niso povsem zadovoljne, saj naj bi šlo zgolj za popravke veljavne ureditve, kar pa ni korenita reforma. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je med problematičnimi točkami izpostavila zvišanje upokojitvene starosti in predlagano ureditev dvojnega statusa.

Pri uvajanju nove predlagane upokojitvene starosti 67 let je po Jerkičevih besedah nujna previdnost. »Ukrep je v predlogih slabo obrazložen in nakazuje na možnost podaljševanja samo za zaposlene, ki ne bodo dopolnili polne pokojninske dobe 40 let,« je opomnila za STA, nasploh pa se ukrepi za polnjenje in »praznjenje« pokojninske blagajne Jerkičevi ne zdijo uravnoteženi. Kot je poudarila, je Slovenija edina država, kjer delavci za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo več kot delodajalci. Zato bi bilo po njenem mnenju treba razmisliti o dvigu tega prispevka tudi za delodajalce.
 

Upokojenci pogrešajo še nekatere vsebine

Dvig odmernega odstotka za izračun pokojnine je v skladu s pričakovanji Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), je v odzivu na predlog sprememb pokojninskega zakona dejal predsednik zveze Janez Sušnik. Pogrešajo pa nekatere vsebine, saj ni bilo nič rečeno o izrednem usklajevanju pokojnin ali sistemskem zakonu o letnem dodatku.

Kot je poudaril Sušnik, je pomembno, da ostaja pogoj 40 let delovne dobe brez dokupa. »Mislim, da ni okrnjena nobena pravica,« je dejal in opozoril, da ni bilo nič rečeno o izrednem usklajevanju pokojnin. »Že letos dobimo manj, kot smo pričakovali,« je pojasnil Sušnik.