Letos več odstranitev nelegalnih objektov, največ na Obali, v Ljubljani in Celju

Gradbena inšpekcija letos načrtuje več odstranitev nelegalnih objektov kot v preteklih letih, skupno od 30 do 40, največ na Obali, v Ljubljani in Celju. Za to ima namreč v proračunu na voljo nekaj več sredstev, 500.000 evrov, je danes v izjavi za medije povedala direktorica gradbene inšpekcije Andreja Troha.

Gradbeni inšpektor na podlagi gradbenega zakona inšpekcijskemu zavezancu v primeru nelegalne gradnje oziroma objekta brez potrebnega gradbenega dovoljenja najprej odredi takojšnjo ustavitev gradnje, odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugo obliko sanacije objekta ali zemljišča. Zoper tistega, ki obveznosti ne izpolni v roku, sproži postopek upravne izvršbe, ki se lahko konča z rušitvijo objekta s strani države.

Postopki so dolgi, tako ugotovitveni, ki se nanašajo na ugotavljanje skladnosti, kot procesni, ki so povezani s pritožbami in odlogi izvršb, so danes pojasnili na inšpekciji.

Gradbena inšpekcija pri odločanju o odstranitvi nelegalnih objektov sicer sledi prioritetam, določenim v zakonu. Prioritetno obravnava nevarne gradnje, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi, javni red in mir, javno varnost ali premoženje večje vrednost, ter objekte v gradnji, saj se v teh primerih še lahko prepreči nadaljnjo gradnjo.

Lani 255 odločb in le ena odstranitev nelegalnega objekta

Lani so inšpekcijski zavezanci sami izvršili 255 inšpekcijskih odločb, inšpekcija pa je izvršila eno odstranitev nelegalnega objekta. Legalizacij objektov je bilo 175, je pojasnila Troha.

Konec leta 2023 so imeli v izvršilnih postopkih 2914 zadev, mednje pa sodijo tudi primeri odlogov izvršb - lani so jih odobrili 32 - in primeri, »ko so bili objekti že podrti, ni pa bila recimo izterjana vsota, ki jo je država založila za izvršilni postopek«. Izterjave sicer vodi Finančna uprava RS.

Po zadnji oceni gradbene inšpekcije je za izvršbo rušenja letos zrelih 100 objektov, glede na prioritete in že opravljene postopkovne korake pa je cilj izvršiti rušenje 30 do 40 objektov. Do štirih izvršb, večina jih je vezana na Obalo, je že prišlo - tri so inšpekcijski zavezanci izvedli sami, eno je izvedla država. V naslednjih dveh mesecih je v načrtu od 10 do 17 izvršb. Inšpekcijske zavezance o datumu izvršbe obvestijo mesec dni v naprej, je povedala Troha.

Na vprašanje, kako je z rušitvami v romskih naseljih, kjer so objekti prav tako zgrajeni nelegalno, je odvrnila, da se inšpekcijskih postopkov ne uvaja glede na to, "kdo, kaj je, ampak glede na to, kakšna je kršitev". »Ko gre za nedovoljene gradnje na tujih zemljiščih, na zemljiščih, ki po namenski rabi niso stavbna zemljišča, se inšpekcijski postopek vodi normalno kakor vsak drug,« je zatrdila.

Ni namen, da pridemo in rušimo

»A ko je sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen, lahko zavezanec predlaga odlog izvršbe zaradi nesorazmernega posega inšpekcijskega ukrepa v dom in v tem primeru zakon predvideva tri pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, med drugim, da objekt ne stoji na kmetijskih zemljiščih oziroma da objekt stoji na zemljišču, ki je v lasti zavezanca, zakon pa tu predvideva izjeme, denimo, da je zavezanec predstavnik ranljive ali depriviligirane skupine ali pa je za to zemljišče ustanovljena stavbna pravica,« je pojasnila.

Izvršbe so, tako Troha, skrajni ukrep pri zagotavljanju zakonitega stanja. »Ni namen, da mi pridemo in rušimo, temveč da so ljudje, ki dobijo odločbo o izvršbi, dovolj odgovorni, da to storijo sami,« je poudarila. Časa za to imajo vse do datuma izvršbe, če objekt porušijo sami, je to zanje tudi ceneje, je opozorila.

Izziv gradbene inšpekcije, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, pa sicer niso le dolgi in zapleteni postopki, temveč tudi kadrovska slika. Trenutno imajo zaposlenih 52 inšpektorjev, po izračunu iz leta 2017 bi jih potrebovali 156. Nove sodelavce iščejo z razpisi, a odziv ni takšen, kot bi si ga želeli.