Odškodnina počiva na italijanskem računu

Slovenija je pred 20 leti na račun Dresdner Bank Luxembourg nakazala zadnji obrok odškodnine za nacionalizirano premoženje italijanskih optantov. Dobrih 57 milijonov ameriških dolarjev pa vse od takrat ostaja nedotaknjenih. V ezulskih organizacijah, ki zastopajo povojne begunce iz Istre in Dalmacije, trdijo, da že dolgo pritiskajo na italijansko državo za rešitev tega vprašanja.
 

V nasprotju s Slovenijo pa Hrvaška svojega dela dolga do Italije ni poravnala. Odškodnina je bila določena s tako imenovanim Rimskim sporazumom med takratno Jugoslavijo in Italijo iz leta 1983. Dogovorjena višina pa je bila 110 milijonov ameriških dolarjev. Slovenija in Hrvaška, kot pravni naslednici Jugoslavije, sta se pozneje domenili, da bo naša država plačala 62 odstotkov zneska, sosednja pa preostali del. O tem, zakaj Hrvaška ni poravnala svoje obveze, uradnih pojasnil ni. Krožijo sicer špekulacije, da naj bi celo prišlo do določenih poplačil z nepremičninami v naravi, a verodostojnih informacij ni. Dejstvo je, da je za Slovenijo to vprašanje rešeno, medtem ko je še vedno odprto med Hrvaško in Italijo. Medtem so upravičenci do teh odškodnin sprožili že številne tožbe proti vsem vpletenim državam, celo na evropskem sodišču za človekove pravice, a neuspešno.
 

Italija te teme ne odpira več
 

Viri blizu ministrstva za zunanje zadeve sicer povedo, da je vprašanje dviga tega denarja bilo že večkrat aktualno in blizu uresničitve, a se je vsakič spet zapletlo, in to menda na relaciji med italijanskim ministrstvom za zunanje zadeve in ezulskimi organizacijami. Nekatere od njih naj bi namreč ravno v tem, da so ta vprašanja še vedno odprta, upravičevale svoj interes in obstoj. Hkrati pa Italija te teme v uradnih odnosih do Slovenije ni več odpirala.

»Dolžnik optantov je gotovo Italija,« poudarja tržaški odvetnik in politik Peter Močnik. . FOTO: Arhiv Dela

»Ezulska združenja zahtevajo denar že 70 let, Italija je upravičencem res plačala že dvakrat ali trikrat, a le delno,« je dejal tržaški odvetnik in politik Peter Močnik. Problematično se mu tudi zdi, da je Italija na račun optantov kompenzirala vojno odškodnino v odnosu do Jugoslavije, saj je šlo za zasebno lastnino. »Dolžnik optantov je gotovo Italija,« je poudaril.
 

Ezulske organizacije za izplačilo
 

»To je težava naše vlade, ki do zdaj ni pokazala dovolj politične volje za rešitev tega vprašanja. Treba bi se bilo izjasniti, ali je nakazana vsota skladna s tem, kar bi moralo biti. Že dolgo si prizadevamo, da bi se ta zadeva zaključila in da bi dobili dostop do teh sredstev,« je pojasnil Giuseppe De Vergottini, predsednik Federesuli, ki združuje ezulske organizacije iz Istre, Reke in Dalmacije. Tak razplet si obeta tudi zato, ker so odnosi med Slovenijo in Italijo trenutno zelo spodbudni in prijateljski.
 

»Z delom sredstev od odškodnine si želimo ustanoviti fundacijo, ki bi financirala naše projekte in skrb za ohranjanje spomina na ozemljih, ki smo jih zapustili in ki danes pripadajo Sloveniji in Hrvaški,« je navedel sogovornik. Financiranje, ki jim ga z zakonom periodično zagotavlja italijanska država, za ta namen namreč ne zadošča. Čimprejšnjo rešitev tega vprašanja in možnosti črpanja sredstev za upravičence zagovarja tudi Maurizio Tremul, predsednik Unije Italijanov, ki deluje v Sloveniji in na Hrvaškem.