»Odločitev sodišča tudi signal vladi«

»Sodišče je zavrglo našo tožbo z obrazložitvijo, da gre tu samo za namero vlade za primer višje sile oziroma bistvenega povečanja števila migrantov v Slovenijo. Seveda to razumemo, da je tudi jasen signal vladi, da v tem trenutku tudi ona ne sme in nima potrebe, da bi izvajala kakršnekoli aktivnosti v zvezi z azilnim domom na Obrežju,« se je župan Brežic Ivan Molan odzval na odločitev, ki jo je včeraj objavilo upravno sodišče.

Opozoril je, da se na tem območju že izvaja registracijski center, v katerem zagotavljajo nujno oskrbo in varnostno preverjanje migrantov, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo. »Zato je naše stališče nespremenjeno, da nasprotujemo azilnemu domu, in upam, da bo vlada to tudi spoštovala,« je dejal Molan in dodal, da občina Brežice spoštuje odločitev upravnega sodišča, ki sicer še ni pravnomočna, in se nanjo ne bo pritožila.

Upravno sodišče zavrglo tožbi glede azilnih centrov

Upravno sodišče je namreč zavrglo tožbi občin Brežice in Središče ob Dravi proti sklepu vlade o organizaciji izpostav azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Zavrglo je tudi njuna predloga za izdajo začasnih odredb.

»Tožbo so zavrgli na podlagi zavzetega stališča, da sklep vlade ne posega v pravice konkretno, ker gre za namero, in da zato upravni spor ni dopusten. Sklep občina razume tudi kot jasen signal vladi, da se glede azilnega doma na lokaciji mednarodnega prehoda Obrežje ne smejo izvajati nikakršni enostranski posegi,« na brežiški občini interpretirajo odločitev sodišča. Poudarjajo, da je treba namero v primeru višje sile oziroma močno povečanega števila nezakonitih migrantov uskladiti z lokalno skupnostjo in pridobiti soglasje občinskega sveta. Vztrajajo, da je lokacija popolnoma neprimerna za izpostavo azilnega doma iz varnostnega, humanega in prostorskega vidika, na kar občina in krajani opozarjajo že več mesecev.

Iskanje rešitev

Ustavno sodišče je, kot smo povzeli, presodilo, da s spornim sklepom zlasti ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi in s tem poseženo v pravni red tožnic, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. S tem aktom je vlada le izrazila namero, da organizira izpostavi azilnega doma, ni pa posegla v nikogaršnji pravni položaj, torej tudi ne položaj tožnic.

»Glede na to, da sporni sklep torej ne ustvarja nobenih učinkov, teh ne more imeti niti v sferi ustavnih pravic, zaradi česar tudi pogoji za subsidiarni upravni spor niso podani,« so zapisali in dodali, da prav tako v obeh zadevah ne gre za javnoupravni spor med državo in lokalno skupnostjo.

Podpredsednik vlade Matej Arčon je včeraj komentiral, da je bila odločitev upravnega sodišča na neki način pričakovana: »Vse ukrepe bomo sprejeli tako, kot smo si začrtali, kar pa ne pomeni, da ne bomo še naprej gojili dialoga z občinami in iskali čim boljše rešitve za sobivanje azilnega doma in ljudi, ki živijo na tem območju.«

Policija je do konca aprila letos obravnavala 13.570 nezakonitih prehodov meje, kar je skoraj 15 odstotkov več kot v istem obdobju lani, ko je letna številka presegla 60.000, več kot 80 odstotkov jih je bilo na območju občine Brežice. Zato tudi zamisel o postavitvi do 25 bivalnih kontejnerjev za največ 120 do 150 oseb na Obrežju. Po napovedih predstavnikov vlade bi to storili samo, če bi bilo nujno in torej v Ljubljani in Logatcu ne bi bilo dovolj prostora za vse, lokacija pa bi bila prehodna in začasna.

V Središču ob Dravi bi postavili manj kontejnerjev, lokacija pa bi bila rezervna zaradi nove severovzhodne balkanske migracijske poti, po kateri prihajajo predvsem sirski in turški državljani, namenjeni v Avstrijo in Nemčijo.