Vlada ne namerava popuščati SDS

Sveži podatki slovenske policije kažejo, da je od začetka leta do danes v državo čez mejo s Hrvaško na nedovoljen način vstopilo 7254 tujcev, kar je 28-odstotno povečanje glede na enako obdobje lani. Povečane migracije pomenijo pritisk na slovenske azilne zmogljivosti in pravosodni sistem, ki ga obremenjuje procesiranje tihotapcev migrantov.

Vlada Roberta Goloba je konec februarja z odlokom sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizirata izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Gre za zemljišča in objekte, ki so v lasti države. Na obeh lokacijah namerava vlada postaviti mobilne nastanitve za tri leta z možnostjo podaljšanja odloka.

Izpostavi azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi bi bili v uporabi v obdobju, ko so drugi objekti v državi zapolnjeni. Kakšna bo kapaciteta na obeh lokacijah, za zdaj ni znano. Trenutno je v azilnem domu na Viču 424 ljudi, sprejme jih 710. V Logatcu je nastanjenih 242 migrantov, na Kotnikovi v središču Ljubljane pa 87.

Pomembna tema pred evropskimi volitvami

Zaradi azilnih centrov je jutri napovedana izredna seja občinskih svetov v Ormožu, Središču ob Dravi in pri Svetem Tomažu. Migracije bodo pomembna tema tudi pred letošnjimi volitvami v evropski parlament. V SDS so prejšnji teden predlagali, da vlada nemudoma odpravi sklep o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma, poleg tega pa še, da takoj ustavi vse aktivnosti, povezane z odstranjevanjem ograje na meji z Hrvaško.

Iz vladnih krogov prihajajo informacije, da vlada ne bo popustila predvolilnim pritiskom iz stranke SDS in da bo nadaljevala aktivnosti na tem področju. V pripravi so vsi potrebni razpisi za ustanovitev obeh izpostav azilnega doma, ki bi lahko začeli delovati do začetka poletja. Po svežih podatkih je od začetka leta število prošenj za mednarodno zaščito naraslo za več kot 50 odstotkov glede na lani.

Med migranti precej Rusov

Letos je bilo vloženih 1238 prošenj, res pa je, da večina vlagateljev zapusti azilni dom v manj kot treh dneh. Največ prošenj za mednarodno zaščito vložijo Maročani, sledijo Alžirci in Afganistanci.

Po državi izvora je med migranti največ Sircev, ki prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji skoraj ne vlagajo. Sledijo jim Afganistanci, Maročani, Turki in Rusi. Policija ugotavlja, da naj bi se med migrante pomešali tudi pripadniki ruskih obveščevalnih služb, katerih primarna naloga je širjenje propagande in dezinformacij. V Sloveniji naj bi ti delovali pod krinko, da želijo pri nas študirati.