So vodi, kakršna nam zdaj teče iz pip, šteti dnevi?

Vlada po skrajšanem postopku spreminja zakon o vodah – po prepričanju mnogih na slabše in nezakonito. Na parlamentarnem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor bodo o spremembah razpravljali jutri, nevladniki pa so jim že danes poslali apel, naj jih umaknejo, saj da predlagane spremembe ogrožajo varnost vodnih virov. Če argumenti odločevalcev ne prepričajo, so vodi, kakršna nam zdaj teče iz pip, šteti dnevi.
 
Medtem ko obstoječi zakon o vodah ščiti vodne vire pred ogrožanjem kakovosti voda in v vodovarstvenih območjih ne dovoli graditi objektov in naprav, namenjenih odlaganju odpadkov, ali proizvodnje, v katero so vključene nevarne snovi, in potrebuje okoljevarstveno soglasje, bodo spremembe, ki jih v dveh členih predlaga vlada, ogrozile kakovost naših voda, zdravje ljudi ter obstoj vseh živih bitij, sta prepričana okoljska aktivista Uroš Macerl iz Eko kroga in Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. 


 
Prva sprememba okoljskemu ministru dovoljuje izjemo pri zakonski prepovedi umeščanja proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih, druga pa dopušča gradnjo objektov, parkirišč … po gradbenem zakonu v priobalnem pasu. Ker prva določba ni bila del javne obravnave in se je v zakonski dikciji znašla kasneje, je po oceni nevladnikov nezakonita. »Poleg tega to nista majhni spremembi, zato ju ni mogoče sprejemati po skrajšanem postopku. Sta tudi v nasprotju z ustavo in vodno direktivo,« trdi Stegel. Zato nevladne organizacije poslance pozivajo, naj predlagane spremembe jutri umaknejo in ohranijo vse varovalke za zaščitno vodnih virov – brez izjem.


 

Salonit, Eternit, Termit ...

Najsi je zakon doslej še tako dobro varoval vodne vire, so se nesreče dogajale – delno zaradi malomarnosti ljudi, delno zaradi slabega nadzora. Macerl je spomnil na primere Salonita, Eternita in Termita, kjer so odgovorni zagotavljali, da do onesnaženja »ne more priti pod nobenim pogojem«. »A izkušnje nas učijo, da nič od tega ne drži. Ko se nesreča zgodi, utrpijo škodo ljudje, živali, rastline, le odgovorni se običajno izmažejo brez posledic. Škodo poskušajo prikriti, minimizirati, a škoda je nepopravljiva. Ko onesnažiš zemljo, podtalnico, in ko vodo spiješ, je strup v telesu. Sanacija onesnaženih območij je običajno draga, zamudna in pristane na ramenih davkoplačevalcev.«


 
Spremembe zakona bi po Stegelu omogočile tudi legalizacijo doslej nelegalne prakse s preskrbo s pitno vodo več kot tisoč prebivalcev Kanala ob Soči. V vodarni Močila so več let brez ustreznega vodnega dovoljenja uporabljali vodni vir v neposredni bližini parcelne meje industrijskega območja Salonita, ki je pravzaprav črpališče tehnološke vode.  Stegel je spomnil na lansko onesnaženje pitne vode, za katero je bil kriv Eternit. Odločevalci v državi so presodili, da ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja, ker da je »čistilna naprava za tehnološko odpadno vodo grajena tako, da izpusti niso možni«. Le nekaj kasneje so odplake končale v vodovodnem sistemu … »Dodajanje izjeme le legalizira nezakonite prakse. In s spremembami zakona lahko podobne zgodbe pričakujemo tudi drugje,« svari Stegel.


 

Vpliv onesnaževalcev ne sega le do njihovih ograj

Da je voda še posebej »odličen vektor ali prenašalec polutantov«, poudarja zdravnica dr. Metoda Dodič Fikfak. »Ljudje si zatisnemo oči in rečemo, da ne vidimo. Če nečesa ne meriš, tega ni; prepogosto se igramo Pedenjpeda,« pravi Fikfakova in omenja na tisoče kilometrov cementnoazbestnih cevi, po katerih se pri nas še pretaka voda, ter našteva »nevidne« strupe v onesnaženih rekah Meža, Krupa, Tojnica, Ljubljanica, Soča …



Meža je bila mrtva zaradi svinca in kadmija, našteva, Krupa onesnažena s polikloriranimi bifenili, za smrt vsega živega v Tojnici je kriv požar v Kemisu, v Ljubljanici so zaznali izjemno visoke koncentracije atrazina, ki so ga v preteklosti našli tudi v pitni vodi po številnih mestih v Sloveniji. »Svinec povzroča kronične učinke, ki se kažejo v slabokrvnosti, na možganih in težavah prebavnega trakta. Posledica so inteligenčno prizadeti oziroma »samo« nemirni otroci, ki imajo težave z učenjem. Svinec povzroča tudi moško neplodnost,« opozarja Fikfakova. Obenem obžaluje, da zaradi varovanja osebnih podatkov vse doslej ni bilo mogoče preveriti, kaj pomeni dolgoletna poraba pitne vode s povišanimi vsebnostmi atrazina v naši državi. Tudi atrazin namreč povzroča moško neplodnost ... Če hočemo varovati človekovo zdravje in zdravje zanamcev, dodaja Fikfakova, je pisanje predpisov s številnimi varovalkami nesmiselno, ker jih ni nihče sposoben vzdrževati. Smiselni so le pravilniki, ki onesnaženje onemogočajo.