Upravljanje podržavljenega turizma gre pod okrilje SDH, je včeraj odločila vlada. Prvak SMC in gospodarski minister
Zdravko Počivalšek je tako uresničil najpomembnejšo točko svojega političnega delovanja.
Kakšne so politične razsežnosti odločitve vlade o upravljanju v slovenskem turizmu, bo morda jasno že po današnjih pogovorih pri
Janezu Janši. V SMC so se odločili, da ne pred pogovori in tudi ne po njih ne bodo dajali komentarjev, je napovedal vodja poslanske skupine
Igor Zorčič. Vprašanje, ali gredo zaradi omenjene vladne odločitve na pogovore s figo v žepu ali mislijo s preverjanjem možnosti oblikovanja nove vladne koalicije v tej sestavi državnega zbora, je ostalo neodgovorjeno.
Prvak LMŠ Marjan Šarec zanika, da bi bila včerajšnja vladna odločitev povezana z aktualnimi političnimi preigravanji o možnosti sestave nove vlade ali razpisa predčasnih volitev, kjer bi lahko sodeloval s SMC Zdravka Počivalška.
Od epiloga današnjih srečanj, na katera je vse stranke povabil Janez Janša, bo sicer odvisno, ali bodo državljani spomladi odšli na predčasne volitve ali pa bo prvak SDS svojo tretjo vlado oblikoval v tej sestavi državnega zbora. Če bo dobil trdno zagotovilo, da bo izvoljen za mandatarja 14. slovenske vlade, predčasnih volitev ne bo.
V političnih kuloarjih so se včeraj sogovorniki strinjali, da ima lahko pomemben vpliv na razplet politične krize oziroma na odločitev SMC glede prihodnjega političnega delovanja prav odločitev vlade, da bo upravljanje slovenskega turizma potekalo pod okriljem Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Tudi Hoteli Bernardin naj bi postali del državnega turističnega holdinga. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Za to si je dolgo prizadeval Zdravko Počivalšek, medtem ko je LMŠ upravljanje podržavljenih turističnih podjetij, ki bodo sestavljala turistični holding, želela spraviti pod okrilje DUTB. Projekt oblikovanja državnega turističnega holdinga je osrednji politični projekt prvaka SMC.
Ta nam je, preden je prevzel vodenje stranke, pojasnil, zakaj se je, ne glede na napovedi iz prvega mandata na mestu gospodarskega ministra, da se bo po izteku ministrskega mandata iz politike poslovil, odločil za nov mandat – ker še vedno razmišlja kot gospodarstvenik. V gospodarstvu pa se zadeve odvijajo s povsem drugačnim tempom kot v politiki. »Tako se je sprva res zdelo, da je en mandat dovolj za vse zadane projekte. A ni bil. In konsolidacija turizma je le ena izmed zadev, ki sem jih želel končati. V dobro države, in ne partikularnih interesov,« je poudaril.
Gre za tekoče posle?
Po uveljavitvi zakona o SDH in strategije upravljanja kapitalskih naložb med vsakoletne naloge vlade spada tudi izdaja soglasja k letnemu načrtu upravljanja kapitalskih naložb, ki ga pripravi uprava SDH in mu poda soglasje nadzorni svet. Vlada pa se s soglasjem – tako pojasnjuje vladni urad za komuniciranje – ne angažira v smeri novega zakonodajnega projekta, nove politike ali strateške usmeritve, temveč sledi že sprejetim, v tem primeru strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Zato včerajšnja odločitev – čeprav bo imela finančne posledice – uradno spada med tekoče posle vlade.
Nezadovoljstvo LMŠ zaradi pogovorov SMC
Pred skupnim nastopom LMŠ in SMC bi morali sprejeti tudi odločitev o sodelovanju s SDS. Prvak Marjan Šarec je sodelovanje tudi po predčasnih volitvah namreč že zavrnil. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Je
Marjan Šarec v zameno morda dobil zagotovilo, da SMC v koalicijo s SDS ne bo šla? Šarec take ocene zanika, Počivalšek pa se je pred obiskom pri Janši zavil v molk. SMC za zdaj tako še sedi na dveh stolih. Strokovna skupina LMŠ in SMC medtem namreč pripravlja predlog dogovora o skupnem nastopu obeh strank na volitvah. V njem se bosta morali, na primer, poenotiti in zavezati tudi o tem, ali bosta po predčasnih volitvah obe zavračali oblikovanje koalicije s SDS. Dogovoriti pa se je treba tudi o zadevah, kot so financiranje volilne kampanje, število nastopov Marjana Šarca in Zdravka Počivalška na predvolilnih soočenjih in tudi o tem, kje bodo nastopili na skupni listi kandidati SMC in koliko jih bo.
Iz krogov LMŠ pa je zaznati nezadovoljstvo, ker se je SMC sploh odzvala vabilu prvaka SDS na današnje pogovore. »Če se pogovarjajo z nami o tem, kako bi skupaj nastopili na volitvah, ni prav, da se hkrati dogovarjajo z Janšo,« nam je dejal eden od sogovornikov.
K Janezu Janši vsak posebej
Usoda nadaljnjih pogovorov med SMC in LMŠ pa je odvisna tudi od epiloga današnjih pogovorov pri Janezu Janši ter odločitve NSi in Desusa. V sredo sta se prvaka slednjih sestala, predsednica Desusa
Aleksandra Pivec pa je nato zanikala, da bi se dogovorila za skupni nastop v pogajanjih za novo koalicijo.
Trojček NSi, Desus in SMC bi s skupno 22 poslanci imel v pogajanjih s SDS, ki ima 26 poslancev, boljša izhodišča. »Poskušal jih bom prepričati, naj podprejo popravek kazenskega zakonika, ki smo ga vložili v NSi in ki podaljšuje zastaralne roke pri pregonu spolnih zlorab, in predlog zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, preden gremo na predčasne volitve,« pred današnjimi pogovori skrivnostno komentira prvak NSi
Matej Tonin.
Včeraj se je vljudnostno sestal s predsednico SAB
Alenko Bratušek – pred tem so to storili še v SD in Desusu –, ki je ponudila idejo o nekakšni projektni koaliciji, namenjeni sprejemu volilne zakonodaje, a tej ideji niti v strankah, ki so se udeležile pogovorov, niso zares naklonjeni.
Borut Pahor. FOTO: Leon Vidic/Delo
Drugi krog pri predsedniku?
Predsednik republike Borut Pahor je po prvem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin o izboru kandidata za predsednika vlade sporočil, da bo nov krog sklical, če bo do poteka 30-dnevnega roka, 28. februarja, v neformalnih pogovorih ocenil, da lahko na podlagi njihovih dokončnih stališč ugotovi, ali bo predlagal kandidata za novega predsednika vlade ali ne. Če ga ne bo, začne teči nov 14-dnevni rok, ko bi lahko to storila poslanska skupina ali najmanj deset poslancev. Nato sledi še 48-urni rok, v katerem je za izvolitev dovolj navadna večina.
Komentarji