Kmalu po včlanitvi v Unijo so slovenske vlade izgubljale zagon – Slovenija vse bolj pasivna in neambiciozna.

Galerija
Prva leta članstva v EU so bila najuspešnejša za Slovenijo: leta 2007 je vstopila v schengen in prevzela skupno valuto evro. Foto Jure Eržen
V nadaljevanju preberite:
Sedemnajsto leto članstva v Slovenije v EU mineva v znamenju repozicioniranja Slovenije znotraj sedemindvajseterice. Osnova, ko se je 1. maja 2004 z vstopom v EU uresničil ključni slovenski zunanjepolitični cilj, je bila zelo dobra. Slovenija je bila vzorna učenka in pričakovalo se je, da se bo zelo hitro, tako politično kot ekonomsko, pridružila najrazvitejšim jedrnim članicam. A kmalu po včlanitvi v EU so slovenske vlade izgubljale zagon, ki je bil izrazit v procesu vključevanja v evroatlantske integracije. Slovenija je postajala vse bolj pasivna in neambiciozna članica.
Kam je Slovenijo s svojo politiko in dejanji umestila tretja vlada Janeza Janše? Je nemško-francoski vlak Sloveniji dokončno odpeljal, ko se je postavila na suverenistične pozicije, ki so usklajene z državami Višegrajske skupine?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji