»S sovo začneva,« pravi Ali Žerdin, potem ko se v prvem kadru posnetka za uvod izkaže z oponašanjem oglašanja te ptice, ljubiteljice noči in teme.

»Naše špijonske zgodbe se na zanimiv način zapletajo,« pravi. »Predsednik republike je dal pobudo, da bi se Svet za nacionalno varnost sestal zaradi, kako bi temu rekla, živahne polemike med Sovo in Komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb.«

Česa več niti ni mogel povedati, saj se je zgodila izredna prekinitev. Če zna Žerdin oponašati sovo, zna namestnica odgovornega urednika Ženja Leiler zapeti jubilejno čestitko. S torto v roki. Žerdin in Janez Markeš sta namreč tokrat k debati v seriji Od srede do srede sedla natanko tristotič. Še na mnoga leta!



Se naj Svet za nacionalno varnost sestane ali ne? »Ideja je umestna,« pravi Markeš. »Tega klobčiča sicer svet ne more rešiti. A je na pobudo predsednika povedal, da gre za državniško zadevo in da se je do nje potrebno tako tudi obnašati. To, da bi se dobili pod formulo države, ki predstavlja višji interes od lokalnih peripetij, terja dvojni razmislek. Prvega, kaj je objektivno pri tej zadevi, in drugega o pozivu k resnosti. Država mora navzven delovati resno. Ne vem, ali ta trenutek deluje tako.«





Žerdina dogajanje spominja na šahovsko metaforo. »Vtis imam, da ko se je igralo ta šah, se je zdelo, da imamo na eni strani Knovs, na drugi Sovo, v resnici pa gre za precej bolj kompleksno simultanko. Morda je res na eni strani Knovs in na drugi Sova, a je tu tudi Hrvaška z vsem svojim bogatim arzenalom fint in potez, ki utegnejo biti izpod pasu. In lokalni duel med Toninom in Erjavcem. Igre na treh šahovskih deskah so se začele prepletati.«

»Igra med Toninom in Erjavcem je ena dimenzija, druga je igra med Toninom in Šarcem oziroma njegovim kadrovanjem po sistemu zvez in poznanstev,« meni Markeš. »Zdi se, da se te ravni bistveno prepletajo, zelo pomembno pri tem pa je, v kolikšni meri Slovenija naseda igri, ki jo vodi oziroma igra Hrvaška. Da igra pod pasom, je zdaj bolj ali manj jasno, v tej zadevi je vselej igrala nečastno in to očitala Sloveniji.«

»EPP se še ne zaveda, kako ji Hrvaška škoduje. Tudi Juncker se ne zaveda, kakšno debelo breme si je nakopal, seveda tudi naslednici, s tem ko je spodkopal trdnost principa vladavine prava. Kako lobiranja in morebitna podkupovanja tečejo na relaciji med Hrvaško in Slovenijo, pa je odprto in enigmatično vprašanje, ki bo še zbujalo domišljijo.«