Če se Britanci odpravijo na evropske volitve, imajo izjemno malo časa, da izpeljejo glasovanje. Je to še en nov manever v labirintu izhajanja iz Evropske unije ali gre za pričakovan korak, se sprašuje Delov komentator
Ali Žerdin.
V britanskem parlamentu ves čas želijo Evropo nekako izvzeti iz njihovega odločanja o Evropi, to pa se ne izide. Besedna zveza, ki najbolje opiše to situacijo, je mrtva točka ali slepa ulica, meni
Janez Markeš.
Evropska unija je jasno povedala, da si želi, da Britanija ostane, če ne ostane, pa ne sme vplivati na evropske volitve.
Žerdin pri tem spomni na lokalne in parlamentarne volitve leta 1990. V Kranju je takrat kandidiral
Vitomir Gros, ki je bil za župana tudi izvoljen. Pri tem je nastal nesporazum, saj so volivci mislili, da kandidira uspešen kranjski gospodarstvenik, prav tako Gros, zato so glasovali zanj. Čez štiri leta, ob ponovnih lokalnih volitvah, je Vitomir Gros zmagal še bolj prepričljivo in s tem potrdil, da leta 1990 pravzaprav ni bil nesporazum. Tako je po Žerdinovem mnenju tudi danes pri brexitu. Markeš pri tem opozori, da novi referendum ne bi glasoval zgolj brexit da ali ne, ampak ali gre za čisti brexit ali z dogovorom, ki predvideva tudi
backstop.
Na tem primeru spoznavamo, kako velika vrednota je Evropa in kaj je ogroženo s tem, ko jo razdirajo.
Žerdin spomni tudi na
Šarčevo zavrnitev govora v evropskem parlamentu. »Jaz to jemljem za malo katastrofo nacionalnih razsežnosti. S tem ne pritrjujem opoziciji, ki ga poskuša raztrgati,« razlaga Markeš, ki je prepričan, da bi predsednik vlade moral imeti govor in postaviti pozicijo Slovenije do Evrope in EU. »To priložnost je zamudil, kar je zelo narobe.«
***
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov internet@delo.si. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.
Komentarji