Tedenski pogovori med Delovima komentatorjema
Alijem Žerdinom in
Janezom Markešem se vračajo v studio. V zadnjem tednu je bila po 174 dneh ukinjena policijska ura. Uvedena je bila v času, ko so v Sloveniji na dan potrdili okoli 860 novih okužb, ukinja pa se brez posebne utemeljitve v času, ko je dnevno število okužb za približno sto višje. Žerdin ima dve interpretaciji; da je nova strokovna skupina, ki svetuje ministru, povsem neodgovorna ali pa da je za nazaj prepoznala ukrep kot nepotrebno represijo.
Markeš meni, da so strokovne skupine doslej delovale preplašeno. Vprašanje je, kako naj oblast uporablja priporočila stroke, da ustavi pandemijo, hkrati pa ne uniči demokracije, poudarja Markeš. Slovenija je bila po smrtnosti ena najslabših držav na svetu, je spomnil, hkrati pa politika ukrepe uvaja arbitrarno, denimo na veliko noč covida ni, je spomnil.
Izredne razmere tej vladi koristijo, da lahko uvaja zakone,
denimo na področju varovanja okolja, ki jih sicer ne bi mogla, menita komentatorja. Izrednega stanja nimamo le zaradi pandemije, temveč tudi zaradi odnosa vlade do demokracije, zaradi česar je ugled Slovenije v svetu že močno okrnjen, opozarja Markeš, ki meni, da je »nespodobno, da za našo medijsko svobodo in demokracijo več naredijo evropski poslanci in tuji novinarji kot mi sami.« Avtonomijo novinarjev tam jemljejo kot brezpogojno, medtem ko je v Sloveniji ogrožena, opozarja Markeš.
Izrednost razmer zaradi covida nas je pasivizirala, meni Markeš, dodaja pa, da ta pasivnost še kako koristi vladi, ki ji omogoča, da medtem med drugim ruši tudi
daytonski sporazum. Obstajal naj bi
non-paper, ki naj bi
najavljal ambicije dokončati razpad Jugoslavije, je dogajanje povzel Žerdin.
Na udaru je Bosna in Hercegovina, ki bi izgubila Republiko Srbsko, vprašanje je tudi, kaj bi bilo s Hercegovino. Ko so informacije o tem prišle v javnost, je predsednik slovenske vlade trditve o obstoju tega non-paperja, ki naj bi bil predan predsedniku evropskega sveta
Charlesu Michelu, zanikal z besedami, da Michela osebno ni srečal že od jeseni. Žerdin meni, da osebna predaja verjetno ni edini način, na katerega bi lahko dopis prišel iz Slovenije v Bruselj. Evropsko unijo upravičeno skrbi, kakšno bo slovensko predsedovanje ob tako nepredvidljivih in iracionalnih potezah, je povzel Markeš.
Komentarji