Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

EU upravičeno skrbi iracionalnost slovenske vlade

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o ukrepih in nenavadnih potezah vlade.
Ali Žerdin in Janez Markeš. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ali Žerdin in Janez Markeš. FOTO: Leon Vidic/Delo
M. B., video: Voranc Vogel
14. 4. 2021 | 16:05
5. 5. 2021 | 10:58
2:52
Tedenski pogovori med Delovima komentatorjema Alijem Žerdinom in Janezom Markešem se vračajo v studio. V zadnjem tednu je bila po 174 dneh ukinjena policijska ura. Uvedena je bila v času, ko so v Sloveniji na dan potrdili okoli 860 novih okužb, ukinja pa se brez posebne utemeljitve v času, ko je dnevno število okužb za približno sto višje. Žerdin ima dve interpretaciji; da je nova strokovna skupina, ki svetuje ministru, povsem neodgovorna ali pa da je za nazaj prepoznala ukrep kot nepotrebno represijo. 



Markeš meni, da so strokovne skupine doslej delovale preplašeno. Vprašanje je, kako naj oblast uporablja priporočila stroke, da ustavi pandemijo, hkrati pa ne uniči demokracije, poudarja Markeš. Slovenija je bila po smrtnosti ena najslabših držav na svetu, je spomnil, hkrati pa politika ukrepe uvaja arbitrarno, denimo na veliko noč covida ni, je spomnil.

Izredne razmere tej vladi koristijo, da lahko uvaja zakone, denimo na področju varovanja okolja, ki jih sicer ne bi mogla, menita komentatorja. Izrednega stanja nimamo le zaradi pandemije, temveč tudi zaradi odnosa vlade do demokracije, zaradi česar je ugled Slovenije v svetu že močno okrnjen, opozarja Markeš, ki meni, da je »nespodobno, da za našo medijsko svobodo in demokracijo več naredijo evropski poslanci in tuji novinarji kot mi sami.« Avtonomijo novinarjev tam jemljejo kot brezpogojno, medtem ko je v Sloveniji ogrožena, opozarja Markeš.



Izrednost razmer zaradi covida nas je pasivizirala, meni Markeš, dodaja pa, da ta pasivnost še kako koristi vladi, ki ji omogoča, da medtem med drugim ruši tudi daytonski sporazum. Obstajal naj bi non-paper, ki naj bi najavljal ambicije dokončati razpad Jugoslavije, je dogajanje povzel Žerdin.

​Na udaru je Bosna in Hercegovina, ki bi izgubila Republiko Srbsko, vprašanje je tudi, kaj bi bilo s Hercegovino. Ko so informacije o tem prišle v javnost, je predsednik slovenske vlade trditve o obstoju tega non-paperja, ki naj bi bil predan predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu, zanikal z besedami, da Michela osebno ni srečal že od jeseni. ​Žerdin meni, da osebna predaja verjetno ni edini način, na katerega bi lahko dopis prišel iz Slovenije v Bruselj. Evropsko unijo upravičeno skrbi, kakšno bo slovensko predsedovanje ob tako nepredvidljivih in iracionalnih potezah, je povzel Markeš.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine