Od leta 1967 je bil najbolj smrtonosen marburg

Čeprav se zdi, da se razmere na »trgu« novega koronavirusa končno umirjajo in se družba počasi vrača v stare tirnice, bosta svetovna in naša domača bilanca precej črni: v lanskem letu, ki ga je zaznamoval covid-19, je pri nas umrlo skoraj 3650 oseb več od vsakoletnega povprečja zadnjih petih let, v Evropi pa celo več kot tristo tisoč.



V Sloveniji je med letoma 2015 in 2019 po podatkih Sledilnika za covid povprečno vsako leto umrlo 21.129 oseb. Lani smo zabeležili 24.777 smrti ali 17,3 odstotka več od petletnega povprečja. Na milijon prebivalcev je to 1700 smrti več.

Novembra in decembra lani je bitko s covidom-19 izgubilo 3184 oziroma 3300 ljudi, medtem ko je zadnjih pet let v teh dveh mesecih umrlo 1684 oziroma 1860 ljudi – od sto do 130 na dan. Med letoma 2010 in 2019 sta bila le dva dneva, ko je pri nas umrlo več kot sto ljudi: 29. in 31. januar 2017. Kar 72 odstotkov presežnih smrti so smrti starostnikov nad 72 let, za katere izračuni kažejo, da bi živeli še dobrih štirinajst – moški – oziroma sedemnajst let – ženske.



Do zdaj je umrlo 2,4 milijona Zemljanov s covidom-19. Kaj takega svet v zadnjega pol stoletja ne pomni. Pomni pa virusne bolezni, ki so, razen ene, tudi do štiridesetkrat bolj smrtonosne kot covid-19, ki ima nekoliko več kot dvoodstotno smrtnost. Za primerjavo: španska gripa je leta 1918 vzela od 50 do sto milijonov življenj, od tega dva milijona v Evropi in dobrih štiristo na območju Ljubljane.

Črna bilanca

Čeprav je doslej bitko z novim koronavirusom izgubil skoraj poltretji milijon ljudi, ima le-ta v deseterici najbolj smrtonosnih virusov zadnjega pol stoletja k sreči najnižjo smrtnost – 2,2-odstotno. Virus marburg iz leta 1967 je imel 80-odstotno, vendar se je razširil precej manj kot novi koronavirus.

»Vsi se zavedamo, da gre za življenja,« je v primeru novega koronavirusa dejal profesor biokemije in molekularne biologije na Univerzi v Ljubljani dr. Roman Jerala. In res so marburg, nipah, ebola, mers, sars … virusi, ki zadnjega pol stoletja med ljudmi sejejo smrt. Cepiv za številne med njimi še vedno ni. Le upamo lahko, da bomo enake sreče kot z virusom ebole tudi z drugimi virusi. Evropska agencija za zdravila je cepivo proti eboli izdala novembra 2019, po tistem, ko so ga preizkusili na 350.000 ljudeh, pred kratkim pa napovedala še ustanovitev globalne zaloge cepiv proti eboli.

Marburški virus

Je bližnji bratranec ebole in ima ime po nemškem Marburgu, kjer so leta 1967 v tamkajšnjem laboratoriju zabeležili prvi izbruh virusne bolezni, ki povzroča hemoragično mrzlico. Zbolelo je trideset zaposlenih v laboratoriju. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor nad boleznimi (CDC) so prvi okuženi prišli v stik z afriškimi zelenimi opicami oziroma njihovim tkivom. Istega leta sta sledila izbruha v Frankfurtu in v Beogradu. Gostitelj marburškega virusa je afriški sadni netopir. WHO poroča o 470 smrtnih primerih od 571 obolelih. Večina je prebivalcev afriških držav.

Virus nipah

Enako kot marburški se tudi ta lahko prenaša z živali na ljudi in povzroča smrt v več kot tri četrtine primerih. Sadni netopirji so njihovi naravni gostitelji. Znanih je okrog sedemsto primerov smrti. Prvič so ga izolirali leta 1999 v Maleziji, kjer so ljudje prišli v stik z bolnimi prašiči oziroma njihovim tkivom ali izločki. Okužbe so povezovali z netopirji oziroma s sadjem, pa celo s sadnim sokom, ki so ga okužili netopirji. Dobro desetletje nazaj je bila približno polovica prijavljenih primerov v Bangladešu posledica prenosa s človeka na človeka, in sicer pri oskrbi okuženih bolnikov. Množična odstranitev prašičev se je izkazala za moder ukrep.

»Pridelan v Avstraliji«

Pred četrt stoletja so iz 21 okuženih konj in dveh oseb v Hendri, predmestju Brisbana, izolirali t. i. virus HeV, ki je do takrat »miroval« v netopirjih. Okužbe s HeV so pri ljudeh redke: od prvega izbruha do 2013 so po podatkih CDC zabeležili vsega sedem primerov, smrtnost je bila skoraj 60-odstotna.

Ptičja gripa H5N1 in H7N9

Če se ta nalezljiva obeležen dihal prenese na človeka, dobra polovica okuženih umre. Znanih je več kot 700 okužb s H5N1, večinoma iz Azije, smrtnost pa je bila največja pri mlajših – do devetnajst let. Visoko patogeni H5N1 so pri pticah v naravi našli tudi v Evropi. Virus H5N1 ima določene genetske podobnosti z virusom španske gripe, ki je pred dobrimi sto leti zahteval od 50 do sto milijonov življenj.

Podtip prvega virus H7N9 so našli v 2013 na Kitajskem, največ okužb izvira iz tržnic z živo perjadjo. Zlahka se prenaša s človeka na človeka, smrtnost je skoraj 40-odstotna. Doslej so zabeležili prek šesto smrtnih primerov.

Ebola

Tudi ta virusna bolezen je pri ljudeh visoko smrtonosna. Na ljudi se prenaša z netopirji in opicami. Prvi izbruh izvira iz srednje Afrike, nosi letnico 1976, a bolj kot ta je bil usoden izbruh v Zahodni Afriki v 2014. Trajal je dve leti, umrlo je več kot 11320 ljudi.

Mers-CoV

Prvi znani primer tega Bližnjevzhodnega respiratornega sindroma izvira iz Jordanije. Povzroča ga koronavirus, ki naj bi se prenašal z netopirjev na kamele in s teh na človeka. V zadnjih devetih letih je znanih prek 850 smrtnih primerov.

Dobro znani nam sars

Virusna bolezen dihal Sars-CoV se je iz Azije v 2003 razširila na več kot ducat držav, tudi v Evropo in na sever ter jug ZDA. V tridesetih državah je doslej umrlo prek 770 oseb. Smrtnost je manj kot desetodstotna.