Od kod bo vlada dobila milijone, še ne vedo

Ljubljana – Minister za javno upravo Rudi Medved se aprila, ko je predstavil vmesno poročilo o nameravanem zniževanju stroškov občin, ni dosti uštel: država bo občinske proračune že s prvim od trojice zakonskih paketov razbremenila za več kot 30 milijonov evrov. Poseben zakon bo pripravljen do poletja, veljati bo začel januarja 2020. Od kod milijoni, minister še ne ve, zagotavlja pa, da vir ne bo povprečnina za občine.



Prav tega se namreč v občinah najbolj bojijo. Povprečnina, ki letos na občana znaša 573,50 evra, je že zdaj nižja od zakonsko določene, ki so jo občine izračunale v višini skoraj 609 evrov. Ali bo torej država vzela to razliko in z njo krila stroške, ki jih bo že s proračunom 2020 prevzela od občin za izvedbo prvega paketa zakonodaje?





V njem bo spremenjenih osem predpisov, od tega četverica ne izpolnjuje ustavnega pogoja, da gre za lokalno pristojnost, občine pa so morale lani zanje – za zdravstveno zavarovanje brezposelnih, za družinske pomočnike, mrliško ogledno službo in pogrebnine umrlih brez svojcev – zagotoviti dobrih 31 milijonov evrov. Te bo zdaj financirala država.

»V tem trenutku vir ni zagotovljen, ker je treba zakonodajo še spremeniti, saj gre na parlamentarno pot hkrati s proračunom 2020. Govorimo o zniževanju stroškov občin in tega ne povezujemo z višino povprečnine,« je enako kot že aprila ponovil minister Medved, ki se mu ne mudi s pogovori o povprečnini za leto 2020 ali pa misli, da bo do takrat že jasna formula za njen izračun, ki bo občinam zagotavljala normalno izvrševanje nalog in o kateri ne bo več treba »trgovati«. »A kot kaže, povprečnina za 2020 po nobeni formuli ne bo enaka. Naš cilj je vzpostaviti pošteno financiranje občin. Nenazadnje smo vsi občina,« je še pribil.

Za plače je šla polovica mase za povprečnine

Argumenta, na katerih je svoje štirimesečno delo zgradila vladna delovna skupina za znižanje stroškov občin, sta masa za povprečnino za leto 2019, ki je od lanske višja za 45 milijonov evrov, in finančni učinek povišanja plač v javnem sektorju na stroške občin, ki znaša le polovico tega zneska – 22,5 milijona evrov. »Vemo, da je to še vedno znatno breme za občine, a ves dvig povprečnine le ni šel za plače, kot so napovedovali,« je dejal Medved. Vladna skupina, ki bo na predlog ministra z delom nadaljevala do konca leta in ki bo morda postala stalna oblika dialoga med državno in občinskimi upravami, je analizo ocene finančnega učinka, ki ga bodo imeli spremenjeni izhodiščni plačni razredi v javnem sektorju na proračune občin, obljubila že lani.



Drugi in tretji paket



V drugem paketu zakonov, katerih spremembe so že v pripravi in naj bi tudi začele veljati leta 2020, je omembe vreden zakon o gasilstvu, ki prinaša enotno ureditev zavarovanja gasilcev. Tretji paket obeta večje zakonske spremembe za zmanjšanje stroškov občin in ministrstva zanje še pripravljajo zakonski okvir – med njimi sta zakon o lekarniški dejavnosti in stanovanjski zakon.