Od jutri nove meje dohodkov za letne pravice

Ljubljana – V petek, 1. februarja, se bodo, prvič po letu 2012, odkar velja varčevalni Zujf, spremenile meje dohodkov za letne pravice iz javnih sredstev. Zvišal se bo prag dohodkovnih razredov za otroške dodatke, državne štipendije in subvencije za plačevanje vrtca ter za malice in kosila. Del družin bo na boljšem.

Na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin leta 2018 se bodo meje dohodkov zvišale za 1,4 odstotka, kar sicer ni prav veliko, a če se spomnimo osnutka zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 iz novembra 2018, je ministrstvo za finance načrtovalo, da se bodo odhodki iz državne blagajne zmanjšali za približno 16 milijonov evrov zaradi neusklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Zamisel o neusklajevanju so potem opustili, v seštevku pa ni govora o drobižu.

Od 1. februarja bodo v 1. dohodkovnem razredu družine, ki imajo povprečni mesečni dohodek na člana 188 evrov (doslej 185 evrov), razlike pa se sorazmerno večajo do 8. dohodkovnega razreda, v katerem bodo po novem tisti, ki imajo povprečni dohodek na osebo od 856 do 1034 evrov (doslej od 844 do 1019). Na MDDSZ ob tem opozarjajo, da se bo dvig upošteval šele ob vložitvi nove vloge za otroški dodatek, saj ta ne predstavlja zakonsko določene spremembe, na podlagi katere se lahko izda nova odločba.



Država je za otroške dodatke lani izplačala nekaj več kot 246 milijonov evrov, v povprečju je bilo do njih upravičenih 303.390 otrok. Za državne štipendije 46.361 dijakov in študentov je namenila nekaj manj kot 68 milijonov evrov, se bo pa število prejemnikov letos povečalo, ker so zvišali cenzus za upravičenost.
 

Dostojno živeti s plačo

Dvig minimalne plače po mnenju ministrstva ne bo bistveno vplival na socialne in družinske prejemke, saj se razlika porazdeli med vse družinske člane. Naredili so tudi konkretni izračun štiričlanske družine z dvema otrokoma in staršema, ki zaslužita minimalno plačo – pred in po dvigu prejemata po 157 evrov otroškega dodatka, subvencija vrtca znaša 365 evrov, malice in kosila pa 64 evrov.

»Naj ob tem poudarimo, da stremimo k temu, da bi zaposleni lahko dostojno živeli od prejemkov iz dela, in ne socialnih transferjev. Slednji so namenjeni tistim, ki si zaradi različnih okoliščin niso sposobni zagotoviti dostojnega preživetja. Zmanjševanje tveganja revščine med zaposlenimi in njihove odvisnosti od socialnih transferjev je tudi eden od argumentov ministrstva za podporo predlaganim spremembam zakonodaje o minimalni plači,« zagotavljajo na MDDSZ.